Damika in dojenčki

Vse skupaj se je začelo, ko je Damikin najboljši prijateljček obelodanil, da bo dobil bratca. Dojenčka. In je mala bučka čudno pogledala, skomignila z rameni in nadaljevala, kar je pač v tistem trenutku delala. kaj pa ona ve kaj je to dojenček. je pač že tako, če si najmlajši v žlahti in ni nobenega dojenčka daleč naokoli (vsaj ne tako blizu, da bi si otroška glavca to lahko zapomnila). 

No pa je potem ta prijateljček kar naenkrat pripeljal otroški voziček in v njem eno malo bitje, ki je samo ležalo in spalo. In tu in tam jokalo. 

"Aha, tako torej zgleda bratec!" si je mislila Damika. 

Pa se je dogodilo, da je tudi njena sovrtičkarica obelodanila, da bo dobila bratca. In to kar dva! In jih je res. 

Pa je bila tema očitno strašno zanimiva in so še v rtcu rekli kakšno o tem. In je enkrat prišla Damika k bici in dediju na obisk: 

"A veš, bica, ko sem bila jaz še dojenček, čisto čisto majhen, sem bila pa cela v maminem trebuščku!"

Bica je (jasno) mislila, da dekletce pripravljajo na prihod novega družinsmeg člana, pa se je malo uštela. No, ja. Kak mesec prezgodaj je pomislila na to. ker namreč ... tudi Damikina mamica je en dan povedala Damiki, da bo postala velika sestrica. Pa je punca spet skomignila z rameni in res ni vedela kaj naj s to nivčko počne. 

Potem pa je začela opažati, da mamin trebuh postaja vedno večji. Mama pa vedno bolj okorna in nerodna. Včasih, ko leži na kavču in mora vstati, se poheca: "Počakaj, da se skotalim!"

In je dete čisto navdušeno, da lahko mami pomaga: "mami, počaki, počaki ... da te jaz skotalim!"

Damikina mama je na srečo bila že v prvi nosečnosti obdana z radovednimi bučkami in njihovimi prisrčnimi izjavami. Tako je nič več ne more presenetiti. Niti Damikina: "Mami, počasi, da ne bo dojenček kl ven špuknil!"

Ali pa tisto ... Sta šli zadnjič na sprehod. In Damikina najljubša disciplina je tekanje. In je tekala, tekala, tekala... In ji je postalo dolgčas. pa je prosila mamo: "Gleva skupaj tekat!"

Pa jo je mama žalostno pogledala (nekoč je tudi ona rada tekala): "Saj veš, da imam dojenčka v trebušku. Poglej, kako velik trebuh imam."

Pa se mala glavca ni dala: "Ja, ko bo pa dojenček ven pokukal, ga bom pa stisnila v naločje." (in je pokazala zelo nežno, kako bo dojenčka zibala v naročju - mama se je kar topila od sreče).

"Pol ga bom pa dala v žep, pa boš tud ti lahko tekala!" (mama ni bila več tako navdušena nad damikino interpretacijo).