Jutri bom pa res...

Moja največja strast je kuhanje. Mene kuharija sprosti in neznansko uživam v tem. Vključena sem v vse možne kuharske forume, pregledujem vse kuharske bloge, nikoli, ampak res nikoli do sedaj nisem nikjer objavljala receptov, pa imam svojih malo morje, nikoli nisem ničesar ocenila, pa bi jih lahko ogromno s pozitivo, nikoli nisem nikjer ničesar objavila. Vsakič si rečem, ah, sej bom drugič, jutri. In taka sem skoraj pri vsaki stvari. Kadim, ahh, saj bom jutri nehala. Sem debela...jutri začnem hujšati,...imam težave z nogami...jutri začnem športati. 

Tokrat sem se odločila, da gre pa zares. Ne kadim že kar nekaj dni...velik napredek zame. Kolesarim po 10 km na dam...kondicije nimam nič, je pa res, da je vsak dan lažje,...in evo, objavila svoj prvi recept in tukaj nekaj pišem. 

Tema je pečena marmelada. Danes sem v kuhinji videla 3 kg breskev, ki mi gnijejo. Škoda jih je. Peciva ne bom pekla, saj veste, hujšam. Marmelada? Joj, za 3 kilograme ne bom stala tri ure ob štedilniku ( moje mnenje je namreč, da se mora marmelada kuhati zelo dolgo, da je dobra). Saj res. Spomnim se moje babice, ko je zjutraj vrgla narezano sadje in sladkor v posodo, jo dala v pečico na 180 stopinj in odšla na njivo. Dolžnost otrok je bila samo, da smo vsake toliko malo premešali in pogledali, da ne brbota preveč. To bo to. In evo, moja marmelada se že peče. Pred leti sem tako delala tudi slivovo in tudi jagodovo. Za prste polizat. 

Lep dan!