Bolgarija in Romunija 2017 (13. del)

Malo naprej lepo rusko cerkvico, sezidano 1914, ki se arhitekturno vzoruje po moskovski. Največja med cerkvami je spominska cerkev Aleksandra Nevskega, ortodoksna katedrala, ki obuja spomin na rusko vlogo pri osamosvojitvi Bolgarov 1878 leta. Iščemo cerkev Sv. Sofije, ker se nam zdi, da bi jo mesto Sofija vendarle moralo imeti. Že obupamo. Pa jo le najdemo, nekoliko neopazno. Zgrajena je bila v šestem stoletju, na mestu dveh cerkva iz četrtega stoletja, izven mestnega obzidja. Ta cerkev je še »živeča«. Ob našem obisku smo lahko bili priče lepemu pravoslavnemu obredu, ki je bil pospremljen z ubranim petjem s kora.

Še malo krožnega sprehoda do centralne tržnice, ki jo krožno obhodimo. Razočarani. Nič nas toliko ne navduši, da bi zapravljali. Nas pa malo premami hrana, ki si jo privoščimo, saj je čas kosila, naši želodci pa se tudi že oglašajo.

Kavica je že na »vrtu« pred avtodomom. Počasi se soočamo s spoznanjem, da zaključujemo naše balkansko rajžanje.

Potovanje nadaljujemo proti bolgarsko srbski meji.

Toliko za danes.