Damika pravi:

Ampak samo, kadar ni na vrsti glavca. Takrat pa je Damika najnesrečnejši otrok na svetu. Krokodilje solze tečejo kot za stavo. Mimogrede, Damika ima tisti klobuček, ki prepreči vodi, da teče v oči, ampak ga ne mara. Kot tudi ne mara vode v očeh. Zdaj pa bodi pameten.

Damika je že tako velika, da hoče vse SAMA.

"Sama, sama!" vrešči vedno, ko hočeta ati ali mami narediti kaj namesto nje. In tako se sama namili (ati ji pomaga samo tako, da ji govori, kaj vse mora umiti), dete pa s taaaaaaakiiiiim veseljem mili.
in seveda "Sama!" se bo tudi stuširala. Itak. Če gre malo vode mimo bane, tudi ne bo hudega. Če pa poškropi še atija pa mamo pa še tolk večje veselje.

Po tuširanju pa sledi neljubi del ... vsaj za Damiko. Oblačenje. In umivanje zobkov.

Zadnjič se Damika nikakor ni strinjala z oblačenjem. Pa je malo plezala po previjalni, pa skakala, potem je ona "spančkala" (vlegla se je na previjalno, se zvila v klobčič in se pokrila z brisačo), pa je še malo skakala ... pa bi verjetno še kaj uštimala, če ne bi mami počil en živc: "Damika, zdaj pa dovolj, se oblečemo in gremo spat!" Mama je bila res huda. In je v tej hudosti pozabila, da si mora Damika umiti še zobe. In je, ko ji je to celo uspelo pasti na pamet, tiho dodala: "Ja, pa še zobke si bomo umili!"

Damika (ki se je v tem času že uspela vsesti) je mamo resno pogledala, si z rokami pokrila oči in dahnila: "Ljubi bog!"