Damika in Gospodičnica v "Molavskih toplicah"

Ati in mami sta pričakovala kakšno solzo na Damikinem licu, saj še nikoli ni šla sama na dopust z dedijem in bico. A mala bučka ni niti trznila pri odhodu. In če gre verjeti babičinem sms-ju, krize tudi kasneje ni bilo. Enostavno je uživala. 

V vsem je posnemala veliko bratranko (Gospodičnico namreč). Ko je Gospodičnica risala, je risala tudi Damika. Ko je Gospodičnica barvala, je barvala tudi Damika (ampak ker je Damika še majhna in še ne zna tako natančno barvati, jo je Gospodičnica kar naprej popravljala. In je Damika to čisto sprejela, le Gospodičnici čez kak dan ni bilo več všeč, da jo je Damika ves čas spraševala: "A sem že? A sem že pobarvala?). Ja, tudi biti velik je težko.

Damika in Gospodičnica zelo radi pojeta. In Molavci niso bili nobena izjema. Ko so šli na bazen (ali iz bazena) sta peli "Na okno tok tok", ko sta šli po zavitih stopnicah v otroški bazen, je bila VEDNO njuna himna "Naša četica koraka". Najljubši Damikin prostor pa je zagotovo bila "pokrita hiška" ob robu zgornjega bazena, kjer prav fino doni. In tam si je dala duška s kričanjem. 

Ni pa šparala svojih glasilk tudi drugje. En dan sta z mamo (ja, Damikina mama je celo prebolela gripo in se jim kasneje pridružila) prišli po stopnicah v zgornji štuk. Mama je odprla vrata, Damika pa je zašibala noter, se strumno postavila in izustila svoj bojni krik: "Aaaaaaa!" Še preden je mama lahko odprla usta, se je obrnil en stric (Avstrijec), ki je očitno bil za hece. Usta so se mu razlegla v nasmeh: "AAA! Was? Was ist los mit dir?" Damika mje še enkrat zakričala v odgovor, nato pa stricu (po slovensko kakopak) začela razlagati, da se je udarila v nogo. In to Damika, ki se je ob vsaki navzočnosti neznane osebe spremenila iz največje klepetulje v najbolj tiho miško na svetu. 

Nista pa deklici samo peli. O ne. Tudi čofali sta. Gospodičnica že čisto brez rokavčkov, prosim lepo. Damika pa je še bolj na ziher. Z rokavčki. Pa prav nič ji ni bilo všeč, kadar je njena bučka zašla pod vodo (čeprav ... se ji je pa zgodilo enkrat, da je z rokavčki na rokah v majhnem bazenčku plavala mrtvaka - to pri Damiki izgleda tako, da se vleže na hrbte, potem pa noge sicer iztegne, a jih zloži vse do glave. In je tudi takrat opletala z nogami tam za ušesi nekje, ko se je kar naenkrat prevagala in naredila preval nazaj. V vodi seveda. Vsa šokirana je lovila sapo, a še preden je mam utegnila posredovati, je dete že ugotovilo, da ni nobene panike in se je veselo igrala naprej. 

Predzadnji dan pa je tudi Damika ugotovila, da mogoče bi pa tudi ona plavala brez rokavčkov. Mama se najprej nekak ni strinjala (odrasli pa res ne razumejo ničesar), potem pa je popustila. "Mami, tunkala se bom. Blez lokavckov!" je naznanila Damika in izginila pod vodo. In tako je ta dan njena bucka prezivela kar nekaj casa pod vodo. Zal pa tega ni vedel dedi, ki ji ni pustil, da bi slekla rokavčke. O, kako je bila Damika huda. Do solz huda. Pa je na srečo mama rešila spor in je lahko Damika še naprej razvijala svoje podvodne veščine. 

Se je pa zgodilo, da sta Damika in Gospodičnica na poti v bazen srečali eno muco. Mama je v hecu pripomnila, da se gre tudi muca kopati. Deklici nista verjeli. Le kdo je že videl muco na bazenu, prosim lepo?

Pa so se kasneje kopali v bazenu in priplava Gospodičnica do bice. "O, bica lej, ko ima ena teta muco v bazenu!"

In pogleda začudena bica to muco ... in prasne v krohot. Tam kjer naj bi bila muca, je bila ena gospodična. Pa ne sama. To gospodično je objemal njen fant  -in ta bil je potopljen do vratu v vodo, In imel je precej bujno frizuro. In če se je bica je potrudila, je celo lahko videla "muco".