Metuljčkova solata z gorčičnim prelivom
Kako sem spekla svojo zadnjo torto
blog: hrana, kuhanje / nasveti, avtor: 
pravljicna 
A poznate tisto, ko med brskanjem po spletu naletiš na en fenomenalno dober recept za torto? In si rečeš: "To pa moram naredit!"
In ker imata starša ravno obletnico poroke - se kar lotiš peke. Najprej biskvit. Ki bi moral biti v treh plasteh. Pa je tebi uspelo naredit samo dve plasti. In še to komaj komaj. Potem se pa začne prava veselica. Iz grozdja narediš grozdni sok. Ok, to gre. je zamudno, a gre. Grozdni sok zmešaš z mascarpone sirom in grškim jogurtom. Potem stepeš sladko smetano. Sredi stepanja ugotoviš, da ni smetana za stepanje, ampak smetana za kuhanje. Ajej. Jah nič ... gremo v trgovino. Po smetano za stepanje. In jo stepaš in stepaš ... Malo se zgosti, trda pa ne rata. Ok, bom dala malo več želirnih listkov not, ni panike. Ampak tud po dodanih želirnih listkih je zadeva še vedno tekoča. Majkemi ... Nič ... grem še enkrat v trgovino ... po tono želirnih zadev. Ampak ker je že pozna ura ... trgovine niso več odprte .. jaz bi šla pa spat. In grem. Možu še rečem, da bom jutri potrebovala še kako urco (verjetno manj) za dodelavo torte. Sej naredim samo maso in namažem na biskvit in fliknem v hladilnik. Lej ... sploh ni panike.
Zjutraj se zbudim ob 6.30. Še v pižami se lotim krancljanja. Masi dodam še malo žele zadevščin (med tem so se že odprle trgovine) in čakam ... in čakam ... in čakam ... in masa še kr ni trda. ;-) In vržem vmes še en žele fix v smeti, ker je namest želeja ratala ena navadna voda s praškom. In spet mešam in čaram ... pa je še vseeno vse tekoče. Se odločim, da bom vseeno namazala na torto in dala v hladilnik. Sej na hladnem se bo pa ja strdilo. Ker imam okvir za torte okoli biskvita, ne vem kako izgleda vsa zadeva. Vem, da ne bo do pikice takšna kot na sliki, pa vsaj približno bi pa lahko bila.
Po par urah čakanja se torta in mi prestavimo na drugo lokacijo. Še vedno ne vem kako zadevš'na izgleda, ampak ostajam optimist. Ok, torej ...torta je ... zdaj pa samo smetano stepem, pa potem še okrasim in je to to.
Ampak kaj .... ko smetana spet noče sodelovati. Kljub dooolgemu stepanju je še kar tekoča. In potem v manj kot minutki postane trda. Kot maslo.
Pa saj je maslo!!!
Zdaj mi para uhaja že skozi nos, ne samo skozi ušesa. Besno vržem posodo s smetano in mešalnik stran od sebe in začnem svoj "besni ples". Stvari so (dobesedeno) letele po zraku. No takrat se vmeša mama (bila sem namreč v njeni kuhinji) - da če želim, lahko kar svojo kuhinjo uničim, njeno pa naj lepo prosim pustim še celo.
Ko se nadiham, pade odločitev. Sploh se ne bom več trudila s tole torto. Moža pošljem v trgovino. SPET! "Kaj pa kupim? A smetano za stepanje?" nedolžno vpraša.
"Ne! Kupi kar tisto smetano v tubi, ki se naspreja na torto!" rečem. "Lej, ne da se mi več ubadat s tem! Tole je zadnja torta, mi jo pečem! Naslednjič bom šla v slaščičarno ponjo!"
"Ja, nas bo ceneje prišlo!" pripomni mož.
Pred kosilom uspem za silo pospraviti kuhinjo in dokončati torto.
Med jedjo že malo pozabim na jezo in uživam v dobri družbi in dobri hrani (kosilo je na srečo kuhala mama). Ko pride čas za posladek, zaslišim šepetanje tam pri hladilniku: "Ej, a ji poveva? Al rajš ne?" Nekako mi sploh ne pride do možganov, da naj bi se to tikalo mene. Potem pa me pokliče mož: "A lahko prideš malo sem?"
Ko pridem do hladilnika (v hladilniku je namreč bila torta), mož počasi odpre vrata in ... 
Jaz padem v huronski smeh. V navalu besa sem namreč pozabila, da tale smetana v tubi STEČE čez par minutk. In tako je v hladilniku namesto fenomenalno lepe in dobre torte, kraljeval samo biskvit, prelit s smetano - ki pa je že skoraj vsa stekla na pladenj.
Torto smo vseeno pojedli. Ni manjkalo niti jedcev, ki so smetano z žličkami pojedli iz pladnja.
Blogi istega avtorja
- Svet skozi otroške oči
- Čistoče ni nikoli preveč
- Damika in pravljica na usta
- Gospodičnica - kvazi dama
- Damika na počitnicah
- Prisrčne Damikine
- Damika je nestrpna
- Za smeh :-)
- Pomembna življenjska lekcija ali tudi smrt je del življenja
- Najboljša večerja v življenju
- Damika in dojenčki
- Sami Hrvati!
- Krava, a si doma?
- Damika se pogovarja
- Zajtrk po Damikino
- Damika in nevihta
- Skorajšnja katastrofa
- Čas, da ukradem pozabi par spominov
- Damika pravi:
- Ko je celo pri zdravniku zabavno
- Ko sem še pekla torte :-)
- Ko ima hudič mlade
- Damika in odvajanje od dude
- Damika in Gospodičnica v "Molavskih toplicah"
- Saga o izgubljenih ključih
- Limonine rezine po moževo
Mnenja o blogu
Ha, ha , ha, dobro si to napisala, me spominja , kako sem delala Vasino torto, podobna izkušnja, v hladilniku poplavaaaa, vendar sem jaz vsaj za silo rešila zadevo s smetano na vrhu, ki ni tekla.
Hvala Mopsika. Jah, če sem čist iskrena, moja torta še nobena ni bila lepa. So bile pa vsaj kompaktne hahahaha. Tale se je pa že uspela utekočiniti ;-)
Ja, pogumna, da si jo vsem pokazala. Pa kaj češ, važn, da je bila dobra.
Mopsika je napisala: " Ha, ha , ha, dobro si to napisala, me spominja , kako sem delala Vasino torto, podobna izkušnja, v hladilniku poplavaaaa, vendar sem jaz vsaj za silo rešila zadevo s smetano na vrhu, ki ni tekla."
Ja , mopsika, Vasina torta s smetano je pa res nekaj posebnega ...
Kot damuš tudi jaz nisem ravno spretna s tortami. Ampak kaj se mi je pa zgodilo z makovo potico za eno družinsko slavje ... Opogumljena s prvim uspešnim poskusom - potico sem pekla v okroglem glinenem pekaču z luknjo na sredi, torej okroglo potico - se lotim drugega.
Po kosilu ponosno prinesem na mizo potico kar v modelu, ga pokrijem s pladnjem, obrnem, da je potica zdrsnila iz modela na pladenj, in ga položim na mizo. Odstranim model in ... namesto lepo pečene orkogle makove potice je ven zmrlizgala pocasta zmes kvašenega testa in pocast makov nadev, malo pečeno malo popolnoma surovo. Vam rečem, čisti užitek.
Damuš, tvoja torta je bila vsaj za pojest, moja potica niti to.
Ko sem brala tale tvoj blog so delovale trebušne mišice, ko pa sem ta zapis brala še moji mami pa od smeha nisem mogla niti enega stavka prebrati brez prekinitve...
Super, pohvale, Saša
Tule sem se pa fino nasmejala :D Zadnjič, ko sem delala tiramisu, sem smetano stepala tako dolgo, da se mi je mikser pregrel in ugasnil, smetana je bila po meni, po pultu, po elementih, kuhinja svinjak skratka... smetana pa je bila še kar tekoča. Iz jeze sem jo šla zlit v stranišče, potem pa horjuk v trgovino po novo, ki pa se je k sreči stepla takoj. Me je bilo potem še cel dan sram, da me je premagala ena uboga smetana, pa zdaj vidim, da nisem edina :D
Khalae, prva smetana ti je hotela povedati, da smetana ne sodi v tiramisu ...
Joj, te prav čutim. Zelo rada kuham, vendar se vseh sladic ogibam, ker imam takrat dve levi roki in nič ne rata, tako kot mora, niti najmanj pa ni tako, kot je na sliki. Pa sem velik estet, nič ne prepuščam naključju.
Super napisano. A meni se še ni zgodilo, da se mi ne bi stepla smetana. Tako da ja, živemu človeku se vse zgodi. Ti pa čestitam za vztrajnost.
To spada v kategorijo živemu človeku se vse zgodi. Velikokrat sem delala kremne rezine in vsem so bile zelo všeč. Bile so tudi take kot bi naj bile. Ko pa sem jih delala za tastov rojstni dan (po receptu, ki je vedno deloval) je bila vaniljeva krema tekoča in se nikakor ni hotela zgostit, v obupu sem vanjo dala namočene lističe želatine, ki pa niso opravili tega za kar so namenjeni. Pojedli smo jih kar z žlico iz pekača. Okus je štimal, samo namesto kreme je pač ratala omaka. Nad kremnimi rezinami nisem obupala, res je da jih potem nekaj časa nisem delala. Zdaj pa kadar se jih lotim so zopet takšne kot morajo bit.
Forumi (vroče teme)
| Kaj jutri za kosilo? | NENA58 |
| MOJ vrt | malaga |
| malo za hec | anjica1998 |
| Kaj danes za zajtrk | johana |
| Ločevanje živil 90. dni - 5. del | dočka |
Video recepti
Prekonočni ovseni kosmiči z banano in arašidi