Srečne in vesele praznike

Malo z zamudo, a vseeno iz srca, je nastal tale blog. Predstavlja tudi nek mejnik na naši strani, saj je hkrati z njim končana tudi prenova naše kulinarike. Od danes naprej tudi blogi spet delujejo in tudi sami lahko kakšnega prispevate. Končana je prenova, ne pa delo, to ne bo nikoli končano, stran je kot živo bitje, se mora več čas spreminjati in zoreti, nadgrajevati.

Enim ni všeč izgled, drugim je. Izgled strani je kot videz človeka, lahko je manj ali bolj všečen, a verjetno se vsi strinjamo, da so okusi različni, kar je pa najpomembnejše je pa to, kar je v ljudeh, torej znotraj. In tudi srce kulinarike ni oblika, ta se je spreminjala bolj ali manj že vsa leta in se bo gotovo še naprej.

Srce kulinarike ste vi, "kuharčki", vaši prispevki, vaše fotografije, vaša dobra volja, da delite med druge. To je prava energija spletne strani, da postane spletna skupnost. Klepetalnica, kjer se srečujete, forum, kjer si izmenjujete ideje in zid, kjer si izmenjujete slike. Čudoviti recepti, foto albumi... Tudi za tiste, ki v tem trenutku menijo, da je bila stara stran lepša: Če bi vam čez pol leta dal nazaj staro stran, bi mi dejali, če sem padel na glavo...

Spletna stran je na koncu le medij za izmenjavo misli, občutkov in energije. Tako kot telefon, tako kot pogovor v živo. Komunikacija je enaka, medij se z razvojem tehnologije spreminja. In dandanes je komunikacija glavni problem. Človek se vpraša, ko bere določene zapise, ali je res pomembna razlika med pomenom dveh podobnih besed, med tem, da nekdo misli malo drugače kot nekdo drug. Kakšna družba smo postali, da smo se pripravljeni skregati na smrt, zapustiti določen portal (to se dogaja povsod, ne pišem prav za naš portal) samo zato, ker je xy uporabnik v svoji anonimnosti nekaj zapisal. Kakšno moč dajemo popolnim tujcem. Ti lahko odločajo o tem, ali bomo nekaj objavili ali ne, ali bomo veseli ali žalostni tisti dan. Ali ni to neverjetno. So bile že zahteve uporabnikov, da izbrišem vse njihove recepte. Je dovolj le pogledati komentarje pod recepti, takoj se najde en, ki je avtorja recepta prizadel. En anonimen komentar ga prizadane tako, da je pripravljen ves svoj trud, ki ga je vložil, izbrisati. In na drugi strani, je res vredno pljuvati čez nekoga, ki je nekaj objavil, zagovarjati svoj prav za vsako ceno. Se res človek počuti toliko bolje?

Odgovor je: verjetno se. Za minutro ali dve. Ampak pravi problemi in prava stiska se po mojem mnenju kot prishologa, skriva v ozadju. V odnosih med ljudmi. V frustraciji posameznika. V propadanju zahodnega kapitalizma, če ne drugače pa to občut vsak, ko kamion zapelje v množico in do smrti povozi 50 ljudi. Morda je daleč od nas, morda je blizu, ampak v človeku se sproži neka tesnoba, tako kot ko vidimo zadnje sekunde, kako je umrl nek veleposlanik. Pojavi se nemir. Počutimo se ogrožene. In čeprav je verjetnost, da med nas zapelje jutri tovornjak, še vedno zelo zelo mala, so tisti ki sejejo razdor med ljudmi, dposegli svoje: sami sebi smo največji sovražniki. Našo tesnobo sproščamo na delovnem mestu, v trgovini, v družini, na forumih. Mene jeza nekoga ponavadi ne jezi, ampak žalosti. Ker si mislim, koliko žalosti  ima ta človek v sebi, da tako reagira. Jeza je namreč sekundarno čustvo, ponavadi je maska za žalost, ki je v nas samih.

Uspeh naše strani je v tem, da ni le enciklopedija, ampak je to portal skupnosti. Frustracija skupnosti se odraža tudi na zapisih, ki jih uporabniki objavljajo. Ne govorim o pripombah, govorim o žalitvah, grožnjah, zahtevah, nestrpnosti. Prav je opozoriti, da makaron ni isto kot špaget, Da je pa nesprejemljivo, da se napiše pizza ali pica... posebej, ker sta obe jedi kot sinonimke (najde oba zapisa), se pa vprašam, ali je res vredno uveljavljati svoj prav za vsako ceno.

Poglejte rezultat 18 letnice kulinarika.net, ki jo tudi praznujemo te dni, koliko lepega, koliko receptov, koliko vsega. In kako en slab zapis prizadane sočloveka. Je vredno? Je potrebno?

Zato letošnje voščilo manjenam le dvema željama. Prva je zdravje, brez zdravja kot vemo, je res težko, je borba za stvari, ki so drugim samoumevne. IOn druga želja je strpnost. Ne samo ob praznikih, ampak strpnost vsak dan posebej. Če vaš zapis ne bo ničesar spremenil, ničesar izboljšal in nikogar razveselil, je morda bolje, da ga ne objavite. Verjemite, zapis ne reši vaših osebnih težav, samo odloži jih za 10 minut. Zdaj je trenutek, ko se človek zazre v leto ki je za njim in naredi načrt za leto, ki je pred njim. Kaj bi lahko naredil drugače, kaj bi lahko izboljšal. Objemite svoje najbližje, podarite stisk roke neznanim, ali pa le topel pogled. Dobra energija naredi tako razliko, da smo pravzaprav čudni, da je ne uporabljamo. Ne gojimo zamer, slabih misli. Ne zapletajmo se v prazne prepire ne tu, na kulinariki, niti v življenju. Samo izčrpavajo, preverjeno. Tako tistega, ki začne, kot tistega, ki odgovarja, oba sta v istem.

Že tako je življenje polno izzivov, težav in problemov, mediji danes naredijo vse, da nas prestrašijo, znižajo nivo netolerance. Zaprimo poročila, če je novica dovolj pommebna verjemite, da jo boste izvedeli. Narava je še vedno umirjena, spokojna. Pojdimo na izlet, na sprehod, specimo pecivo, podarimo poštarju, ki nam vsak dan razvaža pošto, v mrazu in vročini, lep nasmeh, podarimo nekaj sebe. Dobro se bomo počutili.

Naj bodo ti praznični dnevi tudi čas čuječnosti, zavedajmo se okolice, hrane, ki jo položimo v usta, okusa, svojega telesa, ki nas bolj ali manj še kar služi, ne da smo mu hvaležni, sočloveka, ki nam je tuj in morda neprijeten, a kdo smo mi, da ga sodimo.

Vsak lahko spemeni le sebe in prav nikogar drugega. Vsak naj se samo zazre malce v sebe in se vpraša, kaj bi lahko v 2017 naredil drugače, izboljšal pri sebi in do sebe. Najprej moramo res imeti radi sebe.

To voščilo je morda malo drugačno, kot ste ga vajeni, želim vam, da imate radi sebe, da ste ponosni nase, da premagate vse svoje stiske, da ste zdravi. Za vsako žaljivo besedo in nesramnostjo se po mojem prepričanju skriva stiska. Naj vam bo tudi naša stran neko toplo zatočišče, ki seveda ne more nadomestiti človeških odnosov, lahko vam pa da nekaj idej za kuhanje, nasvete, lahko poklepetate, delite svoje uspehe s skupnostjo.

Malo z zamudo a iz srca, sem še vedno isti urednik, kljub drugačnemu videzu kulinarike. Vsem želim veliko lepih besed v 2017, toplih objemov, dišečih peciv, ljubečih objemov, ljubezni do samega sebe in strpnosti do drugih - ne vemo kakšna je pot, ki so jo prehodili.

Naj nam leto 2017 prinese mir v duši in srcu, delajmo dobro in trudimo se, ne le za službo, tudi za soljudi, družino, naravo. Delajmo dobro, zaradi nas in Sveta.

Bodite dobro, objemite sami sebe, ustavite se med prazniki in zazrite v leto ki mineva. Vsak od nasje lučka na tem svetu, ki sveti. Negujmo jo in ne pustimo, da ugasne.

Srečno in zdravo in čutno 2017 vam želi

Jernej in celotna ekipa kulinarika.net