Nasvet pri Obrezovanju Višnje

Kdor hoče, da bi mu višnja rodila več let, jo bo primoran negovati. Življenjski ciklus drevesa, je močno odvisen od vestnega negovanja, saj je za ta drevesa značilno, da se rada nekontrolirano razrastejo. Ko se odločimo za to prečudovito drevo, se je potrebno zavedati, da je potrebno drevo po enem oz. maksimalno dveh letih ustrezno obrezati. Enoletno drevesce ima sredico in več predčasnih stebeljnih brstnih poganjkov, ki rastejo pod ostrim kotom ob voditeljici in se pri krčeviti obremenitvi kaj radi lomijo. Upoštevati moramo, da drevo ob dodatnih enoletnih odrastkih zapira krono in jih je potrebno v popolnosti odrezati.

V starih časih, so višnje pustili nepremišljeno odganjati, kar je pomenilo, da se je sadno drevo razvijalo v grmasto izoblikovanost, danes pa v osnovi drevesu pustimo samo glavno sredico, ki jo poljubno krčimo. Iz brstov, kateri so še ostali, bodo izrastli polni odrastki. Le ti odganjajo razmeroma pod neostrim kotom in so zlasti primerni za ogrodne veje. V obdobju drugega leta, drevo začne sestavljati svojo začetno obliko. V kolikor nabavimo takšno višnjo, to je dveletno, pazimo, da ima poleg strmih vej minimalno štiri veje, ki rastejo pod topim kotom. Te položne poganjke porežemo na isto višino, pri čem odrežemo najnižjo za eno četrtino do 1/3 dolžine, ostale nato prilagodimo tej višini. Če ste že stari mački pri obrezovanju višnje, se boste mogoče nasmehnili. Omenil bi rad le to, da je koristno obrezovati višnjo vedno deset do dvajset mm nad zunanjim očesom. Zgornje pokončne veje v celoti porežemo, glavno vejo pa skrajšamo deset do petnajst centimetrov višje kot je raven, na katero smo zmanjšali poševne veje. Seveda so postopki reza, ki jih ljudje uporabljajo v domačih okoliših različni, vendar ena stvar je pa povsod enaka. Glavna veja se po 5 letih odreže, saj le tako iz stranskih poganjkov oblikujemo zavidljivo krono. V 2 letu starosti naredimo na višnji vzgojno rez. Omikavno rez dvoletnega sadnega drevesa dokončamo v primeru, v kolikor smo 1 leto posadili enoletnico. Drugo leto se drevo močneje razvija kot v 1 letu. Ker višnja v tretjem letu prične hudo gnati, jo moramo kar se da krepko zaustavljati in redčiti stranske poganjke glavnih vej in opraviti krepko rez na vrhu višnje. Sadno drevo je lahko sestavljeno iz ogromnega števila rodnih vej, ki so z malček truda čedno razpostavljene po celotni kroni sadnega drevesa. Zavedati se moramo samo, da je potrebno nad ogrodnimi vejami vselej pustiti le manjše podmladke, katere bomo v naslednjih letih lahko formirali. Pri obrezovanju višnje je potrebno paziti, da zmerom odrežemo vse glavne veje na ogrodnih vejah in na vrhu krošnje. Režemo pa toliko, da počistimo 1/3 mladostnega prirastka.

Ker se voditeljica izkorišča za izoblikovanje drevesca in začrtuje velikost, jo je koristno pri dosegu želene višine skrajšati ter tako začeti z ojačanjem obstranskih poganjkov. Na tak način naše sadno drevo oblikujemo v močno krono. Pri drevesih, ki v 3 letih dočakajo v razvoju nepričakovano širino in utrjevanje stranskih poganjkov, pustimo rezanje vej in izvedemo samo obrezovanje stranskih poganjkov in konkurenčnih izrastkov. Po par letih se nam na našem drevescu prične dogajati tako imenovano povešanje rosnih odrastkov, kar pomeni, da je prišel čas preroditve spodnjega dela krone. Očistiti je potrebno viseč rodni les, da pomladimo krono višnje. Sadno drevesce v novem letu režemo na identičen pristop, kar pomeni da menjujemo les z odrastki in na tak način nadaljujemo leto, ter tako oblikujemo pomlajeno zdravo krošnjo, ki bo dajala veliko količino plodov. Po navadi pa odstranjujemo konkurenčne in bujne pomladke na spodnji strani vej. Če pa veje nočejo izraščati odganjkov, pa je potrebno sadno drevesce močneje obrezati, saj drevesu manjka hranljivih mineralov za dobro razraščanje. To opravimo prvikrat po 10 letih, nato po potrebi. Seveda je veliko ljudi zgrešeno informiranih glede redčenja med obiranjem plodov, saj se takšno čiščenje začne izvrševati po petih letih rasti. V kolikor to delamo prej, ponazarja to za naše drevo šok, saj začne izgubljati prepotrebne tekočine. Dovolj prečiščene in dobro negovane višnje se enostavneje upirajo napadom monilije, tako da ne pride do prezgodnjega odmrtja odrastkov in vej. Kjer pa se bolezen le prikaže, škropimo s prilagojenim sredstvom pred cvetovi in sredi cvetenja, v razmiku osem do 10 dni, če tekom cvetne dobe mnogokrat dežuje, ker spere škropilno sredstvo. Seveda so mnenja glede čiščenja višnje deljena. Tako celo obstajajo različne alternative rezanja, kjer omenjajo nepopolno obrezovanje prvih pet do 6 let. Sam menim, da so zmotna, saj se višnja po 5 letih delnega obrezovanja preoblikuje v nepregleden divjak. Kajpada je tudi pri takšni rasti koristno opravljati obrezovanje odganjkov, pri katerem bi naj odstranjevali le na noter rastoče vejevje. V kolikor oblikujemo drevo po takem principu, se moramo zavedati, da bodo sadeži manjši, a bodo rasli v večjem številu. V tem primeru višnjo prvič konkretno režemo v petem letu starosti. Vejevje, ki se je v tem času degeneriralo oz. ne poganja več pomladka je nujno odrezati. Po tem obdobju, se pravi, ko je sadno drevo dopolnilo 6 let, moramo ustaljeno skrbeti za krono in krčiti vsako leto poganjke, ki so rastli navznoter in navzdol.

Vir - Obrezovanje sadnega drevja