Namig za izlet

Življenje črede kobil in žrebet je umirjeno in v sozvočju z ritmi narave. Poleti gredo na pašo prej, pozimi pa okoli 10. ure. Obiskovalci jih lahko pričakajo nedaleč od vhoda v kobilarno in se naužijejo pogleda na usklajeno gibanje črede. Vsak kobila ima svoje mesto v čredi, sporazumevajo se brez besed in vse potekal gladko.
Tako je že od leta 1580, ko je bila ustanovljena Kobilarna Lipica. Ustanovil jo je habsburški nadvojvoda Karel II, sin cesarja Ferdinanda I. Habsburškega, ki je odkupil lipiško posest od tržaškega škofa Nicola' de Coreta. Kraški konj je že dolgo pred tem slovel po svoji moči, gibčnosti, vztrajnosti in vitalnosti, po ustanovitvi kobilarne pa so ga še plemenitili s križanjem s španskimi, italijanskimi in arabskimi konji.
Zibelka lipicanca
Tako je Lipica postala najstarejša kobilarna z neprekinjeno vzrejo lipicanskih konj na svetu ter zibelka lipicanca oziroma izvorna kobilarna lipicanske pasme. Lipicanec je dobil ime po Lipici, ta pa po drevesu lipi, ki je sredini 14. stoletja na območju sedanje kobilarne dajala senco priljubljenemu vinotoču, imenovanemu »Pri lipici«.
Kljub vzponom in padcem, ki so jih večinoma povzročile menjave vladarjev in vojne, se je vzreja lipicancev v Lipici ohranila do danes. Zeleno posestvo kobilarne še vedno predstavlja edinstveno okolje, kjer vse podpira izvorno dejavnost reje lipicancev.
Svobodni in povezani v skupnost
Pogled na čredo lipicanskih kobil, ki jih v spomladanskih, poletnih in jesenskih mesecih spremljajo razigrana temna žrebeta, hitro prepriča vsakega od obiskovalcev, da je prosta reja, pri kateri preživijo kobile in žrebeta večino časa na pašnikih v čredi, najboljše, kar je mogoče nuditi konjem.
Tak način reje je najbližji naravnemu načinu življenja konj. Njihovi predniki so namreč tisočletja živeli v stepskem okolju, kjer so se izoblikovali dober vid, sluh in voh, medtem ko je življenje v skupnosti narekovalo razvoj komunikacije in inteligence.
Na sprehod ali vožnjo s kočijo
Svoboda, prostost in občutek povezanosti, ki jim ga lipicancem daje življenje v čredi, vsako leto pritegnejo številne obiskovalce, ki obiščejo Kobilarno Lipica. Vodeni ogledi jih popeljejo skozi zgodovinsko jedro kobilarne vse dni v letu. Predstave Lipiške šole jahanja so od aprila in oktobra vsako nedeljo ob 15. uri, od maja do konca septembra pa vsako nedeljo, torek in petek ob 15. uri. Doživetje lipicanca je ogled treninga Lipiške šole jahanja, na programu je vse dni v tednu razen ponedeljka, od aprila do konca oktobra.
Ljubitelji dresurnega jahanja, ki želijo izboljšati svoje znanje, se lahko v Lipici vključijo v tedenske tečaje pod vodstvom lipiških učiteljev jahanja. Med vožnjo s kočijo si lahko obiskovalci ogledajo najlepše lipiške drevorede, medtem ko jih Lipikum – muzej lipicanca vabi, naj raziščejo njegovo sodobno zasnovano notranjost. Prav posebno doživetje so prenovljeni otroški in družinski programi, namenjeni najmlajšim, za zaključek pa se prileže kulinarično razvajanje restavracije hotela Maestoso.
Dolina Lurške Matere Božje - cerkev v naravi
Posebno doživetje je postanek v Dolini Lurške Matere Božje, edinstveni cerkvi v naravi. Pot do nje se začne v bližini hotela Klub, od koder vodi označena makadamska pot do kraja, ki je poznan po prav posebni zgodbi. Sredi 19. stoletja se je namreč hudo bolni general K. Grünne zaobljubil, da bo postavil oltar v čast Mariji, če ozdravi. Obljubo je držal in kapelico so vklesali v živo kalo. Ker je slovela po čudežni moči, ljudje še danes romajo v to lipiško dolino.