STARI RECEPTI TETE PEPE 2

Morda tisti mašinen pomeni pasiranje?

Ok, razumem vse, čeprav kolikor jaz razumem recept, se to vse zmeša skupaj, narediš omako, nato prepražiš meso, dodaš krompir in vse skupaj vmešaš v omako, ker po sliki sodeč je vsaka stvar zase.

Mygrace, bi lahko bilo, zveni kar nekako logično.

Vancha, včasih prav površno berem recepte, res bi moral biti krompir skupaj z omako. Verjetno bi bil še boljši, ko se vanj vpije okus omake.

Naj še jaz dodam svoj "zenf" glede na to, da precej dobro poznam avstrijsko meščansko kuhinjo, ki sem se je naučila od svoje babice, ki bi bila letos stara 120 let.

Gre za recept za "Maschin-Rostbraten", pri čemer je "Rostbraten" bržola, "Maschin" pa naj bi bilo ime za večjo kozico (tega tudi jaz prej nisem vedela in sem našla na Internetu).

"Skrivnostne" sestavine pa so:

kaperl = kapre (v nemški pomanjševalni obliki); kapre v soli je moja babica dobro poznala, kupovale so se "na vago", pri nas doma smo jih dajali v liptavski sir, pa tudi v kakšno omako za goveje zrezke ali mesno štruco

sadeln = slane sardele (v obliki filetov ali kolobarčkov) oz. "sardelna pasta" (v tubi), ki jo je bilo mogoče kupiti tudi že od nekdaj, pri nas smo jo največkrat uporabili za sardelno maslo: maslo (ki morda ni bilo več čisto sveže) smo zmešali s sardelno pasto in dobili dober namaz za kruh

zempf = gorčica

Mislim, da smo doma delali goveje zrezke (= bržole) v taki pikantni omaki, dodali smo še drobno narezano kislo kumarico in žlico kisle smetane.

Saj res, še to: izraza "štupa" ne poznam, "štaubati" pa pomeni rahlo potresti z moko: meso v koščkih ali zelenjavo popražiš, nato rahlo potreseš z moko, še malo popražiš in zaliješ. Tako dobiš nekoliko gostljato omako. Sama tega načina ne uporabljam več - nikoli ne veš, ali se bo moka res razpustila - in rajši po potrebi zgostim s podmetom (malo moke ali Gustina zmešam z vodo ali kislo smetano).

Teta torta, no, res je- več ljudi več ve. Vendar pa je včasih toliko nasprotujočih se mnenj, da kar ne veš več, kaj je prav. Kapre pa so pri vas verjetno pogosteje uporabljali kot v našem Štajerskem koncu.

Tile stari recepti so pravi biseri, z velikim veseljem jih berem (komentarje tudi).

Slane sardele so se v starejših receptih pogosto uporabljale kot dodatek k jedem, posebno omakam, in šele po branju Apicija se mi je razsvetlilo, da gre pravzaprav za nekaj takega kot današnje dodajanje vegete ali jušne kocke - vsebujejo namreč precej glutamata in so, če so dovolj nasoljene, praktično nepokvarljive.

lp, proxima

Draga "recept", vseeno mislim, da mi lahko verjameš. Iz recepta sklepam, da tvoja teta Pepa ni bila samo vaška gospodinja - morala je imeti tudi stike z mestom in "boljšo" kuhinjo. Morda je služila pri kakšni meščanski družini ali pa je imela kakšno tako prijateljico. Ko sem pred leti imela svoje recepte (iz meščanske kuhinje) v Odprti kuhinji, me je poklicala neka gospa in mi povedala, da je eden od mojih receptov tudi v njihovem družinskem izročilu, ker je njena mama služila pri neki ljubljanski družini, kjer so tisto jed kuhali.

In verjemi mi, kaper v soli morda niso imeli v vsaki vaški trgovini, toda v Mariboru, Celju, Ptuju ... so jih gotovo imeli. In če znaš kaj nemško - če pogledaš "Maschin(en)rostbraten", ki je jed iz avstrijske kuhinje, na internetu, boš videla, da so kapre poleg.

Proxima, to je pa podatek, ki marsikaj pojasni, hvala.

Teta torta, verjamem in imam še več vprašanj, ki sem jih poslala v tvoje zasebno sporočilo, pa lahko potem pojasniva tudi ostalim. Proxima je verjetno navedla dober opis za "sadeln"- nekaj podobnega kot današnja vegeta ali jušna kocka, vendar z osnovo sardel.

Sem vesel Teta torta , da si podprla moje trditve, ki sem jih napisal v prvem postu. Te sestavine bi težko zgrešil, sem res veliko tega prebral . Poleg začimb pa so me strai recepti fascinirali tudi po raznolikosti, saj so nekoč uporabljali mnogo več sestavin, kot jih danes. Že pri mesu je velika razlika, kuhali so veliko divjačine vseh vrst, ovčetine, perutnine, rib in še bi lahko našteval. Recepti so bili dodelani, nekateri komplicirani ko vrag, seveda pa je potrebno vedeti, da kuhinjske opreme niso imeli niti sence tega, kar imamo danes. Vse to pa kaže tudi na to, da je velika večina teh jedi utonila v pozabo in da jih nismo znali ohraniti kot pomembno dediščino narodne kuhinje kar je nepopravljiva škoda. Zato kolegica receptTetePepe, nujno še kaj objavi,saj s tem obujaš že zdavnaj pozabljeno. Če kaj ne boš vedela vprašaj, z veseljem bomo pomagali. Upam tudi, da tale zanimiv blog ne bo kdo popackal s kakšnimi bedastimi komentarji.

Hedonist, zelo se strinjam, tudi jaz sem vedno znova presenečena, kaj vse so nekdaj kuhali, kar danes velja za čisto eksotiko. Spominjam se tudi, kako mi je mama pravila o neki predvojni (= pred 2. svet. vojno) delikatesi v Ljubljani (pa mislim, da ni bil Kham), kjer si dobil res čisto vse, kar si si lahko namislil. Zdi se mi, da sem kasneje nekaj takega videla še v Trstu.

Hedonist, hvala za tehten komentar in vzpodbudo za objavljanje še več receptov. In ja, bom vprašala, ker je še kar nekaj takih receptov, kjer si glede posameznih sestavin nisem popolnoma na jasnem.

Mi smo pa včasih rekli mlečnemu prahu "štupa"

Jancvet, zgleda, da so na različnih koncih uporabljali isti izraz za različne stvari.