Teden prleške kuhinje

Pred nekaj leti sem se baje preselila v Prlekijo, pokrajino v SV Sloveniji, ki sega od (približno) Gornje Radgone do Ormoža. Pravim "baje", ker po nekaterih razlagah o določitvi meja te pokrajine, bi naj že prej živela v Prlekiji. Pa saj to zdaj ni pomembno, zdaj pač zagotovo sem Prlečka. Prlekija je kar znana (upam, da zelo znana) po vinorodnem okolišu in s tem posledično po dobri kapljici, pa prijaznih ljudjeh, pa po "gučanju", in seveda po dobri hrani. Tako vsaj piše. Če pa koga zanima še kaj, si lahko pogleda tudi na linku, ki bom ga zraven prilimala (http://sl.wikipedia.org/wiki/Prlekija). 

Ko sem se odločala kaj kuhati, saj veste, da so vedno potrebne ideje, sem ugotovila, da nekako ne poznam tradicionalne prleške oz. domače kuhinje. Tako je z ene ideje iskrica preskočila na drugo in sem se odločila, da bom priredila doma teden prleške kuhinje. In kaj naj skuham? Kaj je tako tipično prleškega? Zato sem najprej šla v knjižnico, kjer sem ugotovila, da je gospa Marija Fras napisala kar tri knjige o prleški hrani (Prleška kuhinja, Kulinarične dobrote Prlekije, Prekmurja in Porabja, Stare prleške in prekmurske jedi za naše dni). Vsaj te tri imajo v naši knjižnici, čeprav je ta zadnja bila izposojena, ko sem se jaz odločila za ta projekt. Drugi dve sta na sliki.

Oborožena z dvema knjigama, sem začela malo brskati, kaj bi lahko skuhala. Nastal je jedilnik za pet dni in ga bom malo bolj podrobno opisala. Recepte sem prilagodila glede na količino (sem kuhala samo za dva) in pri vseh jedeh sem izpustila kumino (je ne jem in zato ne uporabljam). Pri tej kuhinji se uporablja svinjska mast, tako da sem jo tudi uporabljala namesto olja. 

TOREK

Za torek sem se odločila, da bom skuhala juho z ajdovo kašo in zapečeno kislo zelje. Takšno juho sem doma že jedla, tokrat pa sem jo prvič sama kuhala. Dala sem kuhat kašo (kot po navodilu) začinila s soljo, poprom, timijanom in lovorjevim listom. V kuhano juho sem dodala podmet (kisla smetana + moka) in še povrela. 

Zapečeno kislo zelje sem prvič delala in te jedi tudi ne poznam. Mogoče, da je tipična prleška, ampak ne v teh mojih krajih. Kaj pa jaz vem. Potrebno pa je imeti kislo zelje (o, da bi lahko imela domače), riž in mleto meso. Vsako sestavino sem posebej podušila oz. skuhala. Kislo zelje sem sicer pozabila umiti, pa je bilo malo preveč kislo. Riž sem skuhala. Mleto meso pa sem podušila na čebuli in masti. Nato sem v namaščeno jena posodo dala plast zelja, plast riža, plast mesa in še enkrat zelje. Vse skupaj pa sem prelila z razžvrkljanim jajcem in kislo smetano. Potem pa sem dala pečt, da se je zapeklo na vrhu. Dobro, ampak ne vem če še bo kdaj na jedilniku. Mogoče, kdaj v prihodnosti.

SREDA

Ko sem videla sliko kisle juhe s svinjskim mesom in zraven praženec (oz. šmorn), sem takoj bila navdušena. Uh, se mi je takrat zluštalo oboje za pojest. Torej sreda, torej juha, torej šmorn. Najprej juha.

V loncu sem na masti popražila čebulo in dodala na kose (malo večje) narezano meso (plečko). Tu ni fajn imeti preveč rodega mesa, mora malo maščobe biti, da je sočno. Popražila sem tudi meso in dodala narezano zelenjavo (korenček, peteršiljevo korenino, papriko) ter zalila z vročo vodo. Za začimbe sem uporabila sol, poper, timijan, zeleno, peteršilj in lovorjev list. Kuhani juhi sem dodala še žličko ajvarja in kisa. Joj, kak je bila dobra.

Šmorn sem naredila iz moke, jajc, mleka in soli. Res mi je uspelo narediti dober šmorn, takšen kot ga je delala moja mama (saj še ga vedno naredi, samo jaz več ne živim doma, da bi ga jedla). Dolgo sem iskala recept in zdaj sem ga končno našla. Tokrat sva ga jedla kot sladico, lahko pa bi bila zraven tudi solata. Pa drugič.

ČETRTEK

Spet zelje na razporedu; sveže. Poudarjam spet, ker nisem/nisva ljubitelja zelja. Pač tu pa tam paše in tokrat sem rekla, pa naj bo. Naredila pa sem juho z zdrobom, dušeno sveže zelje, pečena rebra in pire krompir. 

Juhe ni težko naredit; nariban korenček (na rezine) sem popražila v loncu, dodala zdrob, na hitro popražila in zalila z vodo. Skuhala in začinila s soljo. Res preprosto. Pa tudi dobro.

Glavna jed: zelje. Hm, najprej ga narezat in umit. V loncu sem popražila čebulo, dodala zelje (ker precej pade skupaj, je potrebno nekak poznati razmerje; meni je v nulo uspelo ravno dovolj pripravit) in začinila s soljo, česnom (kar celimi stroki) in lovorjevim listom. Vmes sem malo zalivala z vodo, da se ni prismodilo. Dodala malo paradižnika, na koncu pa ajvar in kis. Res je bilo odlično. 

Za rebrca imam že utečen postopek priprave, po tem receptu pa sem zdaj to spremenila. Pa mi ni bilo žal, ker so bile odlične. Solila in poprala sem jih in dala za eno uro v hladilnik, da so se lepo prepojile. Čez eno uro pa na ponev, zraven pa cel česen, čebulo in vodo ter v pečico. Med pečenjem sem jih polivala s sokom in so bile res sočne, pa hrustljava skorjica. Mmmm,...

Pire krompir pa ni težko naredit. Pa paše zraven zelja. Odlična kombinacija in odlično kosilo.

PETEK

Moja prva želja je bila, da pripravim brezmesno kosilo, pa so se moji načrti izjalovili. Kaj izjalovili, nisem jih upoštevala. Skuhala sem namreč kurjo žup'co (s ta pravega domačega pišanca) in ker sem jaz imela mesek, sem morala tudi mojemu nekaj zraven pripravit. In sem mu skuhala kranjsko klobaso. Juha z rezanci je torej bila, mesek je bil, zelena solata je bila, manjkala je samo še glavna priloga ali glavna jed, pa je mesek bil priloga. Pripravila sem namreč (spet nekaj novega zame) krompir s sirom oz. skuto po slovensko.

Celi krompir sem najprej skuhala, ga obelila in narezala na rezine. Pekač sem namazala in nanj nadevala polovico krompirja. Posebej sem zmešala sir, kislo smetano, praženo čebulo, sol in poper in to mešanico dala na krompir. Prekrila sem z drugo polovico krompirja ter vse skupaj prelila z razžvrkljanim jajcem in kislo smetano. Dala pečt, da se je zapeklo. Dobro, dobro, ni kaj.  

NEDELJA

Nedeljsko kosilo je vedno tako praznično in posebno. Pri nas doma je ponavadi bil pečen pišek (domači) in krompir. Meni se pišeka ne splača pečt za dva, zato je to odpadlo. Sem se pa odločila za nekaj novega (uh, že spet) mesno štruco s proseno kašo. Te kaše še nisem nikoli jedla, kaj šele kuhala. Ampak enkrat je pa treba začeti. Aha, da ne pozabim, juho sem že imela, zasipala sem jo z ribano kašo. Zraven štruce pa krompir in zeljna solata. Pa lepo po vrsti.

Za mesno štruco sem zmešala mleto meso in kuhano proseno kašo ter jajce, sol in poper. Ker se mi je masa zdela premehka, sem dodala še žličko drobtin, čeprav tega ni bilo v receptu. Oblikovala sem štručko in dala pečt. Sicer se mi je zdela malo suha, nekakšna omakica bi bila super zraven, je pa kljub temu bila zelo okusna.

Za prilogo sem spekla cel (neolupljen) krompir. Mi tega doma nismo nikoli jedli, vedno smo krompir lupili. In pridem jaz v ZDA in tam vidim, da jedo cel krompir kar z olupkom vred. Pa se mi je zdelo tak čudno, pa saj to ja ni užitno. Ko sem prvič to doma kuhala (zdaj ko sem že na svojem), sem se počutila tak oh in sploh, ker kuham ameriške stvari. Zdaj pa ugotovim, da je to tipična prleška jed. Ko pa greš na drugi konec sveta in ugotoviš, da je njihova hrana z našega konca... Eh, ne bom se zdaj zapletala v pisanje o kakšni drugi temi. Cel krompir sem dobro umila, ga namazala z oljem in dala pečt. Jaz ga vedno potem serviram s kislo smetano, ker se mi zdi, da taka kombinacija skupaj paše.

Za solato pa ZELJE. Pa kričim, ker jaz ne jem zelja v solati. Včasih pa je treba narediti nekaj, kar običajno ne jem. Sem pa zelje kakšno uro pred kosilom posolila in z roko pomučkala, da je postalo fajn mehko. Zraven pa malo paprike in bučno olje. Itak. Saj bučno olje pa je ja zakon pri nas. Brez njega ne morem jesti solate. Ampak dlje od solat pa še z njim nisem prišla. Tako drzna pa spet nisem.

No, to je bil moj teden prleške kuhinje. Kaj sem se naučila? Da sem veliko podobnih jedi jedla že doma, da niso Američani vsega pogruntali in da je domača hrana zelo okusna. Pa verjetno še kaj, ampak se zdaj na spomnim.

Pa veliko kulinaričnih užitkov z vašo domačo kuhinjo.