Navigare necesse est - posoda, smeti, rinjenje med kopalce

Ognjič (in veliko drugih, tudi jaz) se upravičeno jezi na nesramne "navtike", ki se drenjajo v zalive, polne kopalcev in drugih turistov ter ljubiteljev morja. Moje stališče je zelo jasno: Ne vidim prav nobenega razloga, zakaj bi čez dan z jadrnico rinil v zalive, polnih kopalcev, saj nam je na voljo ogromno prečudovitih neobljudenih kotičkov, ki jih sicer ne bi mogli spoznati. Zakaj se pravzaprav z jadrnico sploh ustavljam čez dan v zalivu? Odgovorov je več. Lahko je nekaj narobe in je potrebno popravilo, morda me je ujel deževni naliv ali se bliža neurje, pa raje počakam, ali pa si želim od blizu pogledati kakšno znamenitost v bližini (prečudoviti klifi, zanimiva botanika, sploštljiva stara hiša ali svetilnik in podobno). V teh primerih samota ali natlačenost ne igrata nobene vloge. Dostikrat pa se ustavim zaradi kopanja, malice, počitka, ali brezvetrja. V tem primeru si bom raje izbral kotiček, ki je kopenskim obiskovalcem nedostopem, prav tako pa ni popularen med tistimi barke-faren-fiš-piknik turističnimi ladjami. Zaradi mene ni tako noben turist ali kopalec potisnjen v nelagodje. Verjetno je pa res, da razni mačisti s konjskimi silami svojih motornih jaht zdravijo kakšne komplekse, saj jim po njihovem najbrž počitek v neobljudenem zalivu ne prinese dovolj točk, če si premalo viden. Od takih je treba narediti velik krog, saj poleg svinjarije, ki jo opisuje Ognjič, so tu še praviloma vik in krik, glasna muzika in drugi zvoki, šum motorjev (saj je vendar potrebno velikanske generatorje polniti), brezobzirnost do kopalcev in sosedov, nepoznavanje osnovnega navtičnega bontona, pa nemalokrat so zaradi slabo izvedenega sidranja in brezobzirne vožnje s pomožnimi čolni tudi nevarni. Na srečo so izven julija in avgusta redki.

Pomivanje posode (moj slovar temu reče trapasta opravila ladijskih malih) je zadeva, ki se je ne da izogniti, se pa da tega lotiti na način s kar se da majhnim obremenjevanjem okolja. Že itak te razmere silijo, da se šparovno obnašaš (voda, njeno gretje, malo posode ...). Ostanki hrane gredo v vreče za smeti in odložijo ob prvi priložnosti v zabojnike pri urejenih privezih ali pa jih pobere pobiralec pristaniške takse, če si na takem sidrišču. Če takih možnosti nimaš, pač vrečo tesneje zavozlaš, po potrebi jo oblečeš v še eno vrečo, vtakneš v kako luknjo nekje pri premcu in jo voziš s seboj, dokler se ne pojavi priložnost iz prejšnjega stavka. Glede pralnega sredstva pa poznate reklame (kapljica xyz ...), tako da po spiranju ne more biti govora o spenjeni vodi. Osnovno pravilo pa seveda ostane: to se ne počne, če nisi na samem in če ni dve minuti po tem voda okoli jadrnice na videz enako brezhibna kot prej, pika!

Davor