Navigare necesse est -Dan #6

Najlepša jutra so zjutraj in to še prav posebej drži danes. Nasprotna stena zaliva je obsijana v soncu, zato se takoj odmaknemo od nočnih sosedov in odplujemo na drugo stran, sidramo in se lotimo zajtrka (saj veste, da naši zajtrki niso nič posebnega ...). Ob tem še nekaj kopanja, jaz pa se s sirkovo krtačo potopim pod ladijski trup in očistim propelerček, ki je zadolžen za merjenje hitrosti in preplute razdalje; včeraj nam je namreč malo pred pristankom odpovedal.

Gremo na na skrajni vzhodni konec otoka Brač in popoldan nameravamo turistično obiskati Omiš, potem pa poiskati ustrezno luko na severni obali Brača za prenočevanje.

Z elektriko nam gre še vedno zelo na tesno in skoraj zagotovo bomo za prenočevanje poiskali privez z možnostjo električnega priključka. Veter (maestral) se dviguje in spet ekstremno nagnjeni drvimo po kanalu med Bračem in kontinentom navzgor. Omiš nam po smeri ne ustreza, pa še preveč časa bi izgubili, zato to prepustimo za jutri.
Na krmilu se izmenjajo skoraj vsi. Zapeljemo se v zaliv vasice Povlja, ki je zelo slikovita.

Sidramo v nasprotnem kraku zaliva na bojah zelo simpatične restavracije Pipo. Lastniku je takoj jasno, da ne bomo njegovi gostje ne na večerji niti čez noč, pa nam kljub temu prijazno pomaga pri privezovanju. Za malico skuhamo nekaj kranjskih klobas, zraven pa ribja juha in carpaccio iz tiste druge včerajšnje palamide. Potem se s čolničkom zapeljemo na obalo in pri prijaznem gostilničarju malico še poplaknemo.

Takoj po izplutju iz zaliva so spet vsa jadra zunaj. Zdaj smo pred podobno dilemo kot včeraj - kje zaključiti dan. Pučišća nam je preblizu, zaliv Splitska pa predaleč, saj bi želeli pristati še za svetlega. Vsekakor nujno potrebujemo varen privez z elektriko. Zato še malo vozimo v smeri Omiša (pač iz čistega užitka), po nekaj manevrih pa se obrnemo in z vetrom v pol krme priplujemo v Pučišćo. Zelo lepo urejeno naselje.

Privežemo se s krmo na obalo (četverovez) in uporabimo komunalni mooring (vrv, ki je čvrsto vpeta v betonski blok na dnu tako da ni potrebe po lastne sidru). Plačamo pristaniško takso, se priklopimo na elektriko, obiščemo trgovino, uredimo jadrnico, se razvadimo z gin-tonicom in se lotimo večerje. Danes je na vrsti Acova temnopivna govedina (glej http://rcum.uni-mb.si/~davor/NavGur/kh41.html) s kropmirjem in zeljno solato, za spremljavo pa je domači plavac.

Pučišća je prekrasna. Tu je središče braškega kamanoseštva in čeprav je s severne morske strani tista gola kamnolomska zaplata precej odbijajoča, je naselje urejeno kot cukrček. Vse, ampak res vse, je izklesano iz bračkega kamna - od fasad, uličnih svetilk, cvetličnih korit, ulic, napuščev, okraskov itd. Imajo klesarsko šolo in dijaški dom, pristaniški tovorni del pa je umaknjen v drugi krak zaliva.

Če kdaj koga vodi pot po Braču, priporočam obisk!