Pecivo iz bučk
to je torej današnje življenje
blog: razmišljanja / o življenju, avtor: 
emilia 
eno najpomembnejših vprašanj je tako danes kot že pred 10-imi leti še vedno na preži in mrcvari mojo nevednost... ali pač?
Zakaj dajemo življenje na pavzo?
Mislim, da se mnogi lahko poistovetijo s to mojo trditvijo/vprašanjem. Vedno sem si rekla: ko zaključim šolanje, se bom zagotovo bolj posvetila potovanju, pisanju, branju vseh tistih sivo celično nasitnih knjig... skratka vse kar si srce želi, a si um ne privošči. Čas preprosto prehitro mineva in ta manija, da ga kontroliraš te lahko posrka do te meje, da samo še planiraš in se s tem prikrajšaš užitka spontanosti.
Potem, ko je minilo že 5, 7, celo 10 let od zastavljenega cilja, mi ni povsem jasno ali sem se le-temu bolj oddaljila ali približala. Ni le to, da si hitro ujet v rutini vsakodneva, bolj pomembno od tega je dejstvo, da se prioritete v življenju precej hitro spremenijo in reorganizacija življenja je vendar pomembna za posameznikov napredek, kajne?
Ampak, očitno vse pade bolj preprosto kot pričakovano, na svoje mesto...Po dolgem, res neskončno dolgem času imam občutek, da sem točno tam, kjer želim in moram biti in ta občutek je preprosto super!!
Blogi istega avtorja
Mnenja o blogu
Lepo, da svoje zadovoljstvo z doseženim deliš z nami. Je pač tako, da se vsak od nas kdaj malce izpraša o zadovoljstvu z doseženim. Najslabše je, da si ne priznaš, da nisi zadovoljen, in trmariš po ustaljeni poti naprej, nezadovoljstvo pa se kopiči, a tudi izraža na različne načine.
Tisti, ki pa v nekem trenutku zmorejo samo sebi priznati, da so nezadovoljni, in začno delati, razmišljati, ukrepati drugače - tisti so pa iz pravega testa.
Na srečo nisem nikdar načrtovala v smislu najprej študij, potem služba, pa partner pa otrok ... Sem določene stvari prepustila toku, tudi sicer sem bolj improvizator in svoje najboljše odločitve sem sprejemala v trenutku, ne da bi se takrat obremenjevala v smislu kaj bo, če bo, kaj bi bilo, če bi bilo;
Sem tip, ki mu je tale misel pisana na kožo: Najsrečnejši ljudje nimajo nujno vsega v izobilju, oni samo izkoristijo najbolje od tistega, kar jih doleti.
Menda si Japonci, ne vem več pri katerih letih, nekaj čez šestdeset, se mi zdi, naredijo konto in se ozrejo nazaj na svoje življenje. Potem pa samo naprej, brez obžalovanja in kesanja.
Saj delamo vsi tako, meni je življenje vsako leto lažje in bolj enostavno, ah, koliko stvari, ki so se mi pri tridesetih, štiridesetih zdele bistvene pri šestdesetih sploh ne opazim.
Je to res ali se pa samo meni in tistim okrog mene zdi, da imamo letos eno srečno poletje?
Emilia, ti uživaj, daj si duška in zavedaj se sreče - vsak trenutek znova. Živimo sedaj in ne jutri.
Ali si s svojim življenjem zadovoljen, je odvisno največ od ljudi, ki te obdajajo. Če te sprejemajo takega, kot si, če te v tvojih prizadevanjih spodbujajo, če lepe trenutke delijo z veseljem s teboj, če te znajo pohvaliti. In ne iščejo v vsem samo napak in slabih strani in ti ne zagrenijo doseženega z zavistjo.
In če imaš vsakdanji kos kruha in streho nad glavo, topel in svetel dom, - potem imaš veliko.
Kako daš življenje na pavzo, mi ni jasno. Vedno sem skrbela najprej za druge, sama sem bila zadnja na vrsti. Tako sem bila vzgojena, pa vidim, da ni dobro. Vse moje velike želje bodo za vedno ostale neizpolnjene, okoliščine so se pač tako spremenile.
Ti pa izkoristi zase vsako dobro stvar in res lepo se imej!
Life's a piece of ****,
When you look at it.
Life's a laugh and death's a joke, it's true.
You'll see it's all a show,
Keep 'em laughing as you go.
Just remember that the last laugh is on you.
"Always Look on the Bright Side of Life", Eric Idle, 1979.
Forumi (vroče teme)
| Kaj jutri za kosilo? | rimljanka |
| MOJ vrt | malaga |
| malo za hec | anjica1998 |
| Kaj danes za zajtrk | johana |
| Ločevanje živil 90. dni - 5. del | dočka |
Video recepti
Hot dog v listnatem testu