Saving Grace

Hecno je, kako se same vidimo – namreč od štirih potnic sta se poznali samo dve, druge smo se našle in spoznale na podlagi opisov po mailu. Na Brniku (oziroma po novem na Pučniku) to gre, na kakšnem bolj prometnem letališču bi si morale pa vplest iv lase vsaj lipov cvet .

No, praktične stvari:

Na letališču nas je pričakal hotelski uslužbenec/Šerin bratranec in nas dostavil v hotel.

Prispele smo zgodaj zjutraj in ajaj zajtrk je bil, čeprav smo stanovale na azijski strani, nekaj korakov od Bosporja in trajekta, čisto navaden evropski: sveže, krhke in dišeče žemljice in kar sodi zraven.

Še malo zaspane smo se odpravile po poteh Mary Montagu, s trajektom čez vodo in v staro mesto, kljub temu, da smo bile vse že nekajkrat v Istanbulu, smo se z veseljem vrtele okrog hipodroma in plave mošeje, večerjale smo sardele s čolna in namesto posladka smo si privoščile koktajle v( bi rada rekla v Angelique), pa smo se temu klubu kljub spektakularnemu razgledu odrekle in si privoščile razgled na Bospor v lokalnem baru.

Naslednji dan smo se odpravile po Pamukovih poteh; z ladjo po Bosporju, mimo letnih dvorcev do Črnega morja, vmes smo se za kakšno uro izkrcale v ribiški vasi Anadolu kavagi.

Zadnji dan pa seveda na bazar. Za hamam je tokrat zmanjkalo časa, smo zmenjene za jesen.

Mogoče se nam pa pridružiš, saj Istanbul je za vse. Da ti ne bo treba po mesecih in mesecih poleg črnega kruha žvečiti še tujega veselja.

nola