Odlično hitro kosilo
Buhteljni
spomini na mladost
blog: dogodki / ostali dogodki, avtor: spodbe
Življenje je res pesto in polno presenečenj
Buhteljni
Zelo, zelo rada imam okusne, z marelično marmelado polnjene, rahle in 'tople' buhteljne. Tudi povsem hladni so odlični, ne manjka jim nič, toda za moj okus so božanski ravno tisti, ki jim pripnejo etiketo – toplih kvašenih jedi ne jej! Kar nekaj takih 'nezdravih' kvasarij sem pojedla, še največ opjno dišečih pekovskih žemljic, in preživela.
Ljubezen do buhteljnov pa sega v rano otroštvo, ko jih je ob nedeljah pekla moja skrbna pokojna mama. Toplo stanovanje je dišalo po kvašeni peki, mama je previdno čarala s sestavinami in jaz sem čakala na svoj buhtelj, bolj kot na milijon evrov. In so se spekli, nastopil je najhujši čas; čakanje, čakanje, čakanje, eno samo čakanje, da se ohladijo. To hlajenje je trajalo neznosno dolgo in občutek časa je bil neminljiv.. Mamo sem neprestano prepričevala, da so se že ohladili, ona pa obratno. Dočakala sem svoj buhtelj in ga veselo pojedla.
Minilo je mnogo let in nikoli se nisem naučila pripravljati slastne kvašene kocke in kvadre. . Enkrat sem izpeljala zadevo, da bi razveselila mamo, pa se je končalo takole.
Mama me je povabila na nedeljsko kosilo. Odločila sem se, da jo razveselim in ji spečem moje buhteljne. Poiskala sem kuharsko knjigo, ker 'kulslo' še v sanjah ni bilo, veselo zakurila litoželezno peč, da se mi buhteljni ne prehladijo, zaprla vsa okna in vrata, da se spet ne prehladijo in si nadela najlepši bel predpasnik. Postopek je stekel, sejala sem moko, kar sicer nikoli nisem počela in si želela, da bi bila poklicna pekarica. Tisti občutek pršenja moke izpod sita mi je še danes imeniten. V testo sem zamesila kvasec in po prepričanju, da je vse primerno pregneteno, pokrila testo in ga odnesla vzhajat na peč.
Prvič je zazvonil telefon in mama je sporočila, da je olupila kolerabce za omako, krompir za pire in pristavila govejo juho. Ob prijetnem klepetu je kvasu v testu postalo prevroče. Na moje presenečenje je testo premalo vzhajalo in obiskala me je jeza, ki je veselje počasi spremila v skrb in dvom. Testo sem sestavila v obliko 'rulade' in ga narezala na enake dele. Vsak košček sem sploščila in na sredino stresla malo marmelade. Potem je sledila največja umetnost - zapiranje buhteljnov, združevanje robov, zlaganje v namaslen pekač in končno potovanje v pečico.
Drugič je zazvonil telefon, mama je sporočila, da je že vse skuhano in naj ne zamujam, malo sva spet klepetali, a buhteljni v pečici so kapitulirali in si nadeli temno rjavo afriško polt, in moja jeza se je stopnjevala. Pekač sem odnasla na litoželezno peč, gledala jezno v moje čudo od buhteljnov in premišljevala, kako naprej, ...
Tretjič je zazvonil telefon in mama je sporočila, da naj že enkrat pridem, ker postan pire kropir ni okusen. V jezi sem stekla od telefona in zadela z ramo v rob pekača, da so buhteljni sfrčali kot prestrašeni vrabci, za peč. Sedaj sem ostrmela in si rekla: »Madonca, to ni res.« Besno sem zmetala kvašence nazaj na pekač, spihala iz njih prah in se sesedla s pekačom v naročju na stol. Buhteljni so bili trdi kot granitne kocke. Za pod žago, ne za pod zob. Počutila sem se nesposobno na deseto potenco. Nakopičena jeza je bila absolutno neizmerljiva, eno samo veliko minsko polje, na katerega zaide izgubljen popotnik.
Četrtič je zazvonil telefon in mama je jezno ugotovila, da še vedno nisem 'odjadrala' od doma in pire krompir bo zanič. Nametala sem buhteljne na papir, in hop, v kanto. Sesuto izmučena sem se odpeljala k mami in bila tiho kot miška. Pojedla sem dobro kosilo in še vedno malo govorila. Mama je vprašala, kaj mi je in kot iz topa sem izstrelila, da me boli zob. Nikoli ji nisem povedala resnice.
Buhteljne imam še vedno zelo, zelo rada. Kdo ve, morda pa jih zamesim spet danes ali jutri? Puške se ne meče v koruzo.
Tako, dragi moji buhteljni, to sem vam napisala v spomin, občutki jeze in besa so z leti zvodeneli v en sam velik smeh. Odločila sem, da z mamo mirno pojeva moje buhteljne na drugi strani bivanja in skrajni čas je, da se narišem v pekarski učilnici. Pa še nekaj sva z mamo sklenili, dobiva se ponovno na kvantnem kafetku, seveda jo bom tam presenetila z buhteljni.
Blogi istega avtorja
Mnenja o blogu
Sem kar presenečena, da je še kdo, ki mu je ostal iz otroštva spomin na buhteljne, ki jih je pekla mama, tako živ in topel.
Duhovito opisan spomin na buhteljne! Verjetno vsi skrivamo pod preprogo take in podobne dogodivščine kuharskega ustvarjanja.Če se spomnim na prvo potico joj joj!!!!
Spodbe, hvala za spomine - kar zadišalo mi je po buhteljnih.Buhteljnih, ki so ratali, tudi ko bi morali biti ob pustu krofi - ker ti niso prav vzhajali, ker se je olje nesramno penilo in ker je bilo olje mogoče preveč drago, da bi ga kar tako porabili.
Ja, buhteljni, kvašen kuglof z rozinami, preprosta biskvitna metka, mogoče le prerezana in namazana z domačo marmelado, rižev in zdrobov narastek , kvašen jabolčni štrudel,ob pustu mogoče miške, krhke štraube in če so ratali tudi krofi, pa ob največjih praznikih - orehova potica. Ja to so bile slaščice moje mladosti.
Tako preproste, pa tako dobre. Sama te slaščice občasno še spečem in ne boš verjela tudi mojim so všeč, da si jih občasno prav zaželijo.
lep dan
Lustkan blog..
Spodbe, jaz jih spečem večkrat, prideš pomagat...25 km iz Ljubljane.
Darcy1, hvala, hvala za vabilo, verjamem, da pečeš odlične buhteljčke.
Ampak, kuharsko mentorico imam v 'žlahti' in ta mojstrica peke pravi, da take buhteljske 'počasnele' kot jo vidi v meni, svet še ni videl. No, mogoče ima delno celo prav - ampak v celoti gledano, je ta njena ugotovitev, tudi strel mimo tarče.
Vsak ima močna in šibka področja delovanja. Buhteljni so definitivno moje šibko področje.
Hvala tudi ostalim za prijetne komentarje in veselega pusta hrusta.
Tudi sama imam enkratne spomine na mamine tople in slastne buhteljne. Lepo da si nas spomnila nanje, bom spekla za vnuke.
Forumi (vroče teme)
Kaj jutri za kosilo? | johana |
MOJ vrt | Nikita |
malo za hec | anjica1998 |
Kaj danes za zajtrk | johana |
Ločevanje živil 90. dni - 5. del | dočka |
Video recepti
Jajčevci s sirom na veganski način