Oblačilni report jesen-zima 11-12, 5. del

Plašč. Brez tega kosa ne more nihče, ki živi na tem kontinentu. Tu ga slabih pet mesecev potrebujemo, potem pa še kakšna dva meseca trenčkotov, kar pomeni, da ta dva kosa nosimo sedem mesecev. Kaj moramo upoštevati pri nakupih plaščev

Material

Kvaliteta materiala se vidi že na obešalniku v trgovini. Če je plašč zmečkan, izgovor, da je ravno iz pakiranja, ravno ne igra. Zmečkan plašč na začetku bo vedno zmečkan. Preskočimo. Prav tako preskočimo razne dolge moheraste stvari. Najprej bodo dlake čisto povsod (v avtu, v omari), po enem dežju pa bo tisti moher obuno scufano deloval. Tudi kakšne odebeljene nitke in grobo tkanje, ki deluje na prvi pogled zelo zanimivo – po dvem mesecih so to samo mucke. Preskočimo. In potem, kakorkoli obračamo, ostaneta kamelja dlaka in kašmir. Ta dva materiala nista najbolj poceni, zdržita pa precej let. In tu smo že pri drugi zapovedi

Brezčasnost

Dobro in priporočljivo je, da imamo plašče, ki ne vpijejo že od daleč, iz katerega leta so. Ker opazka v stilu: »O, ta plašč si imela pa že lani...,« ravno ne pomaga. Po drugi strani pa: »Oh, si nova?« in potem prileti odgovor: »Ma ne, tale plašč imam že kakih sedem let, samo ga nekaj sezon nisem oblekla« - ta je pa zmagovalna. Ker nekdo, ki nosi plašč, ki ga je kupil pred n-leti in je ta plašč še vedno super, pove, da ni razsipen in da se zna oblačiti. Kakšen plašč je brezčasen? Tisti z brezčasnim krojem. In kakšen je ta kroj? Enostavno: ravno krojena zadeva, moški rever, enoredno ali dvoredno zapenjanje, lahko s pasom lahko brez. To funkcionira v dolgi varianti (do sredine meč) in v kratki varianti (nekje pri kolenih). Sicer v letošnjih  kolekcijah bolj težko najdete daljšo verzijo, funkcionirajo pa tudi krajše.

Tule sta dizajnerska (pri stricu Ralphu in to lani) ekzempla klasičnega kroja (tretji primerek v daljši verziji pa paradira v naslovu) v krajši izvedbi. Če ne bi povedala, iz katere kolekcije je, se sevea nikoli ne bi ugotovilo letnice. In to je cilj, ki ga zasledujemo. Opazite, da gre več-ali-manj za variacijo kroja, ki sem ga opisala v prejšnjem ostavku. Tak kroj je super zaradi tega, ker funkcionira od številke 34 navzgor na vse postave in vsa leta. Zlasti punce, ki greste v področje večje od številke 42, tole je blazno pomembno: izberite cevaste kroje in kar pogumno tudi pas. S pasom vas bo lepo grelo v najbolj mrzlih dneh. Kot hudič križa pa se izogibajte vsem ohlapnim krojem. Ohlapno je nekaj, kar funkcionira do števlike 40, od tu naprej pa v resnici ne pomaga. Razen, če se ne šemite v hodeče šotore.

 Sedaj pa nekaj kosov, ki jih najdemo na obešalnikih naših trgovin po čisto znosnih cenah.

 Favorizirane barve so črna, siva, kamel-karamelna. Tudi so okej dobri gosti tkani tvidasti plašči v teh barvha. Z leti delamo tako, da si naberemo kake tri plašče na sezono in potem z njimi kolobarimo pet mesecev. In tako leta. In dodajamo šale in čevlje in torbice v različnih barvah, pa klobuke ali kape in potem nastane kar nekaj kombinacij. Dokler nimamo kvalitetne baze plaščev v omari, se ne zafrkavamo z nobeno barvno verzijo plašča, Unikatno potiskan plašček od Desiguala je čisto zabaven – če je vse ostalo zraven črno in če ga oblečemo enkrat na dva meseca. Kaj pa ostale dni?

Ko najdem še fotko spodobnega črnega plaščka, jo prilepim.

Sedaj pa še nekaj o grozljivkah iz trgovin in kolekcij. Oblačilni twiglight zone.....brrr

Sicer zelo nerada govorim o tem segmentu, ampak letos pa moram.

Prva grozljivka, ki se že leta pojavlja v slovenskih trgovinah in ki jo lahko upravičeno uvrstimo v »šik avstrijskega podeželja« je v obliki jaknic in plaščev, ki so od ramena naprej krojene v zvonec. Evo ekzempla.

Boleče za oči...auč..................................................

...... Oziroma, kdo za vraga je tole dizajniral, kdo je tole odobril za produkcijo, kdo je tole od prodajalcev kupil – vsi takoj nazaj svoje licence! Ta grozljivka niti ne pomaga k izboljšanju prezence, niti ni topla, niti ni nobena tolikanj noseča, da bi tole oblekla, ker drugega ne more (ker, če je, je itak v bolnišnici, ker ima rizično nosečnost). Opozarjam pa, da imate to grozljivko tudi v daljši verziji. Predstavljajte si plaščke in potem še kak krzneni ovratnik čez....to vidite, če ne prej, vsakega 1. novembra na pokopališčih, v take plašče se oblečejo starejše gospe (dodajte zraven še »vodno« frizuro in je vtis popoln), ki so gnus kupile »v Avstriji« ali pa v naših hipermarketih... Punce, nikoli ne boste toliko stare in toliko široke, da bi nosile plaščaste šotore. It will never happen. Če imate kakšno takšno plaščasto grozljivko v omari....tega NE dajati na humanitarne organizacije, ker tale kroj res žali vsako estetiko in etiko. Dajte raje na komunalnem podjetju vprašati, kako se taka stvar okolju prijazno reciklira...

Naslednja grozljivka so raznorazne jaknaste bunde brez pasu (tiste grdote si nisem upala povečati še na več....).  Pa tudi katerekoli jakne brez pasu.....

To je tako grdo, da se sploh ne da povedati. Tale kos bi eventuelno funkcioniral kot rekvizit v filmu. Ki bi ga nosila junakinja z naslednjo zgodbo: Irska rejka na farmi terierev, ki v neki vetrovni zabiti reji pse, ker je njenega pijanega soproga Bog na vso srečo relativno hitro poklical k sebi in ji sedaj ne najeda več...Za vse ostale situacije pa se obleče kaj lepšega.

Naslednja grozljivka,  jakna s kapuco. Podvrsta, jakna ima spodaj še neko vrvico, ki se potegne skupaj in potem v višini sredine stegen malo »manj piha«. Mislim, dajte mi v resnici povedati, kdaj pa uporabljate kapuce? Pri kidanju snega – okej, to razumem? Kidate sneg v štofasti jakni? Bi rekla, da ne? Skratka, tale kos je spet v seriji »kič avstrijskega podeželja«. Ker razen z dirndlnom se tega itak ne da kombinirati.

 Da ne govorim, kako je takšna kapuca odveč v začetku marca, ko ni več mrzlo, toplo pa tudi ne.....

Naslednji stajling je itak grozljivka per se. Krilce, torbica, škornji z visoko peto in čez bundasti šoferski brezrokavnik? Tole naj, zaradi mene, obleče karakter pripravnice v računovodstvu v Švarcvaldski kliniki, me se bomo temu displayu slabega kombiniranja izognile, prav? Me bomo nameto brezrokavnika imele plašček v karalemni barvi in bomo nobl. Tole velja upoštevati kot primer, kako lahko z enim kosom popraviš ali pa zezneš celoten stajling.

Kaj pa plašči-bunde?

Tule moram opozoriti še na eno grozljivko. Namreč kos, ki se imenuje plašč-bunda. To je tista dolga bunda v kroju plašča, redko prešita, ki jo imamo več-ali-manj vsi v omari. Kos s pasom, jasno. Ker ta kos je salamensko uporaben v dnevnih, ko sneži. Ker je preprosto škoda kašmirja za moker sneg. Pa ta kos je tudi salamensko uporaben, ko gremo na zimske počictnice, ali pa, ko se gremo kakšne zimske sprehode ali pa gremo s plemenom v Planico ali pod Vitranc. Ni pa ta kos primeren za vsakadnjik v mestu – še posebej, če o snegu ni ne duha ne sluha in če je temperatura nad ničlo.Ko ti zimski elementi izginejo, tale plašč deluje kot prevelika oddeja in vse skupaj postane zelo, kot bi rekla ena naša starejša sorodnica, »gmajn«. Tale plašč-ki-postaja-oddeja pozimi nekako podobno funkcionira kot poleti kratke hlače in variante oblačil, ki jih nosimo v letoviščih, ko pa nismo na dopustu, pa ne. Skratka, če boste letos kupile tak plašč, ga, za božjo voljo, ne nosite vsak dan.

Toliko za sedaj, naslednjič govorimo o kombiniranju zimskih kosov