Zgodovinski ulov

Ko sem bila mlada, lepa in "šlank" in v tretjem mesecu nosečnosti, me je mož povabil na lov lignjev. Kako sem bila navdušena, sem komaj  čakala  stopiti na barčico! Morala sem sicer paziti, da  mi ne zdrsne in zletim v morje, čeprav sem bila suhica...

Pazljivo sem se usedla in poslušala malo teoretičnih nasvetov, kako je treba loviti lignje. Prvič sem imela v rokah pripomoček za lovit lignje oziroma "pescafondo"- svinec z laksom. V bistvu je bilo potrebno tole reč vreči v morje in močno potegniti proti sebi, dokler nisi začutil trzanje lignja. Ja, ja je zgledalo zelo komplicirano ampak kaj je zame komplicirano? Nič...vse se da, če je le velika želja in  trdna volja.

Na Ronku je bilo trinajst čolnov na razdalji približno 30-50  metrov, drug do drugega, z istim namenom: loviti lignje. Očitno je možu bilo nerodno, kajti okoli so bili le strokovnjaki lova na lignje, ampak  sploh niso vedeli kdo je prišel in kaj jih še čaka...S takim žarom sem  metala "pescafondo" in to tako daleč, da sem skoraj zadela sosednji čoln. Mislila sem, da je treba metati tako kot če igraš rokomet.... Nato zavriskam od veselja, zdelo se mi je, da sem začutila, da je nekaj trznilo! Mož kriči: "Daj no potegni, hitro potegni ven!" Od vznemirjena se mi je zdelo da je ful težko, ampak hitela pa sem, da mi slučajno ne uide. Nakar so se vsi okoli nas ustavili in me gledali, kaj za vraga bom potegnila ven. Ni bilo za verjeti, da že po slabih petih minutah sem ujela pol metrskega lignja, no ja, 50 centimetrskega, da se lepše sliši....Na naši barki se je pričelo majati, mož pa je zakričal, naj hitro vržem noter "pescafondo", ki sta vedno v paru. Ubogam ga in dobim "dvojčka"....joj, koliko me je ta špricnil, vsa črna sem bila.

Okoli nas pa začudenje češ, jah, "neumnemu kmetu večji krompir"... Oni so me gledali, jaz pa hitela lovit. da mi ne bi kak ušel. Mojster iz Pirana je rekel, takih velikih  že leta ni srečal.

Tako sem bila požrešna, imela sem že polno gajbo lignjev, en mi je hotel zbežati in mu nisem dovolila, hop,sem stegnila roko in ga z prijela, tak komad je bil...

Med drugim sem tudi vso okolico pošteno zabavala, tisti dan sem bila v centru pozornosti.

Nič čudnega,  saj sem bila strup za lignje....

Ko sem začela pisati ta blog sem se spomnila na mamof, saj se že dve leti meniva, kako bova šli na lignje...

Ko sem jih počistila pa sem se spomnila na Ati zlati.

Zagotovo bi se smejal, če bi prebral blog in videl te slike...