Še nekaj besed o potepanju po Švedski 2

V fligvapenmuseum je posebej poskrbljeno za najmlajše, mlade in » mlade po srcu ». Za one prve so igrala v obliki letal za ostale nekaj simulatorjev letenja od takih čisto preprostih, kjer so le osnovne komande, do skoraj » tapravih » simulatorjev za vadbo pilotov, pa testna kabina, kjer » merijo » zmožnosti percepcije ko opravljaš kakšno drugo delo, tako baje imajo za testiranje kandidatov za pilote, pa en kup demonstracijskih » pripomočkov », skratka, zdi se mi, da načrtno delajo na tem, da se tehniška kultura razširja med mladimi. Vse je zastonj, vključeno v ceno vstopnice.

Po ogledih drugih zanimivosti ( po lastnem izboru ), končno pot v Stockholm. Bodoči da nisem točno vedel, a bi še enkrat prespal ali ne, sorodnike nisem obvestil, da prihajam. Šele nekje 100 km pred Stockholmom se odločim da grem, to pa tudi zaradi tega, ker je svetlo do pol desetih zvečer, in mi ni treba vozit po temi. Pokličem nečaka, mu povem da prihajam po cesti E18, oh, fajn pravi, pol boš zelo lahko našel. In tako je tudi bilo.

Drugače, o cestah sem že nekaj povedal. Načeloma je na avtocestah omejitev na 130 km/h, vendar je to na avtocestah redkost, večinoma je omejitev 120, ponekod 110 ali celo100 km/h. Vtis imam, da so bencinske črpalke redkeje posejane kot pri nam, predvsem so stran od avtoceste. Večinoma so na kartice, večkrat brez kakršnegakoli uslužbenca.

V mestih je prava loterija najti parking, da bi kje parkiral zastonj, pri kakšnem stanovanjskem bloku, ni šans. Pri blokih so vsa parkirna mesta oštevilčena, in, kolikor sem videl, opremljena s električnim priključkom za zimo, za ogrevanje motorja. Nastavi se na uro, kdaj naj se grelec motorja vklopi. Videti je pa tako:

in:

slikano pred blokom, kje stanuje nečak.

Pa, če že omenjam stanovanjske bloke, vsi imajo skupno pralnico s nekaj pralnimi in sušilnimi stroji, vključno s enim večjim strojem za pranje kakšnih večjih zadev ( manjših preprog ali ............ kaj vem česar ).

Večina blokov ima tudi savno in zna bit zanimivo pozimi, ko zapade sneg, ko se kakšne mladenke savnajo in izskočijo ven se povaljat v snegu. A to počnejo tudi njihovi mladeniči, sem pozabil vprašat nečaka.

V najemnini je vključena topla in mrzla voda in se ne meri poraba. Kot sem že nekje povedal, če ne plačaš elektrike ali stanarine, ti ne izključijo in te vržejo na cesto ampak ti pošljejo socialno skrbstvo da preveri, kako je s tvojimi dohodki...........( *ebiga, kapitalizem pa tak ) .

Pri nekaterih blokih ( resda poredko, vendar so ) imajo urejene vrtičke, to je uredil upravljavec stavbe, za uporabnike je zastonj, videti je pa tako:

in:

in:

Vseokrog Stockholma je videti veliko vode, veliko jezer, morje, veliko otokov, nekateri dokaj veliki in tudi neobljudeni.. Pozimi vse ( no skoraj ) vodovje zmrzne in se divje živali, predvsem srnjad, pa tudi divje svinje ) svobodno sprehajajo po celem območju Stockholma. Ko pride pomlad, živali ostanejo ujete, včasih na popolnoma naseljenem otoku ( ena od nečakinj živi na takem otoku in se dajo videti srne in jelen med hišami ).

Kolikor sem videl, trgovine so lepo založene, težka srca priznam, da večinoma boljše od ljubljanskega leklerka ( ki je za mene višek založenosti ). Ponekod v takih trgovinah imajo sistem, ki ga še nikjer nisem videl: pri vhodu v trgovino, dobiš ( vzameš ) majhen skener, vsak izdelek, ki ga daš v košaro prej skeniraš, ko končaš, greš na avtomatsko blagajno, nekam vtakneš tist skener, vtakneš plačilno kartico in odideš. Za ta sistem se prej moraš prijavit in pridobit kartico ( s katero pri vhodu dvigneš skener ), strinjaš se pa tudi, da te do enajstkrat/let kontrolirajo ( če nisi morda česar pozabil skenirat ). Matr, tole vas je najbrž zelo zanimalo.

Ko tole pišem, poskušam se ognit temu, da bi se ponavljal, pa večkrat niti ne vem koliko mi uspeva. Stockholm je mesto muzejev ( evo, to sem menda zapisal že eno desetkrat ), in se da res videti veliko zanimivih reči. Zgodovinsko gledano, švedska je taka država kot vse druge: ko jim je šlo dobro, so se spravili na sosede ( sosedi so verjetno počeli enako ), ko jim je šlo slabše so se mal potuhnili ( da ne rečem brusili meče in se pripravljali za boljše čase ). V glavnem so se garbali s Danci, Nemci, Poljaki in Rusi ( miroljubni neki ljudje, nikoli se niso spravili na Grke, ali Špance, recimo [vrazicek]). Pred armemuseum v Stockholmu se da videti tale vrsta topov:

Na vsakem topu je tablica podobna tele na fotografiji:

ne vem kolk se vidi, spodaj piše, da je trofeja od Danske ( so tudi drugih držav )

Verjetno je to namenjeno spodbujanju patriotskih čuvstev, češ poglejte, koliko smo sosedom zaplenili topov.

Kako je Švedska na morju, do sosedov se je prihajalo po morju, in za to so seveda potrebne ladje. Švedi se odloče, da naredijo tako ladjo s katero bodo impresionirali svoje sosede ( beri : sosedi se bodo usrali od strahu ko je zagledajo ). Večina takratnih ladij je imela le eno palubo s topovi, ta naj bi imela kar tri, dve spodnje s topovi, zgornja pa s » marinci » ( ki naj bi tudi streljali z lahkim orožjem ) Članov posadke ( mornarjev ) naj bi bilo okrog 150, plus še 300 vojakov, danes bi rekli marincev. Zgodba se odvija okrog leta 1620, če vas zanima googlajte »vasa«. No ladja naj bi imel najmočnejšo oborožitev do takrat. Zgodba se nadaljuje tako, da so brod splavili in po preplutih cca 2 km se je prevrnil in potopil. Seveda je takoj bila preiskava, ja, mornarji so bili trezni, s balastom so tudi prav ravnali..................... skratka nikoli niso nobenega obtožili, prevrnil se je enostavno, ker so takrat ladje delali po izkušnjah, brez izračunov stabilnosti ( to pride pozneje ), ladja je pa bila nestabilna zaradi visoke namestitve težke oborožitve, a ne zaradi molitev Poljakov, da bi se potopila, kot se je govorilo ( iz česar se da sklepati, da je bil namen ladje predvsem impresionirati Poljake ). Za vse napisano, ne dam ravno roke v ogenj, tako nekako sem jaz celo stvar razumel in doumel, malo sem nahitro poguglal, koga zanima bo že izbrskal resnico.

Kakorkoli, ladja je ležala na dnu morja nekaj več kot tristo let, na kar se odločijo, da je izvlečejo. Bila pa je dobro ohranjena, vendar, zaradi velikosti so vseen bili veliki problemi. Pa tudi, ko so je izvlekli, najprej so je namakali v sladki vodi ( se ne spomnem točno, sedaj se mi zdi kakšn let ), da izvlečejo sol, potem so sladko vodo zamenjali s etilenglikolom, pol je treba bilo vse postopma sušit, da se popolnoma odstrani voda in je zamenja etilen glikol ( tudi kakšn let )............

Sedaj je ladja, popolnoma restavrirana na ogled v Vasa Museum. Pravijo, da je 95% delov originalnih iz tistega časa, okoli ladje je še nekaj razstav o življenju mornarjev takrat, o disciplini ( in kaznovanju ) na vojaških ladjah po takratnih šegah ( več imaš možnosti, da preživiš če te sovražnik zajame, kot da preživiš disciplinski ukrep ), o tem kako se je obdeloval les za ladje, skratka lepo prebito popoldne. Nekaj fotografij iz vasa muzeja:

Tako je videt Vasa muzej od zunaj.

in:

in

in:

in tole je po izhodu iz Vasa muzeja: