Še nekaj besed o potepanju po Švedski 1

Še nekaj besed o potepanju po Švedski

Pred odhodom mi je Jernej predlagal, da s » potepanja » pišem raje blog namesto običajenega foruma. To sem ( upam, da prijazno ) zavrnil. Gre namreč za to, da je v forumu oglašanje nekam neformalno, pisano ( vsaj v mojem primeru ) brez repa in glave, po trenutnem navdihu, poskusim le, da so stavki konzistentni ( uf, kako učena beseda, bom mogel pogledat v slovar tujk, kaj pomeni   ). Blog je bolj resna ( po moje ) zadeva, in pred pisanjem je treba malo razmislit, da napisano vse skupaj ima rep in glavo in da je berljivo ( karkoli to pomenilo ).

Glede » potepanja » ( v narekovajih zato, ker planirano potovanje, ni potepanje, potovanje pa ne zapišem, ker se mi zdi, da je potovanje nekaj, kar traja več mesecev, tako da si mojih dva tedna ne upam imenovat potovanje,...........................matr, če bom tako nadaljeval pojasnjevat, ne bom nikoli prišel do tistega, kar sem pravzaprav hotel povedat )...................

Torej, glede potepanja bi verjetno bilo za povedat še par stvari, ki bi se komu, morda, zdele zanimive.

Na Švedskem imam ( kot večkrat povedano ) sorodnike, dve sestrini hčerki in bratovega sina. Pri redkih, občasnih srečanjih, zmeraj povabijo, morda tudi zaradi tega, ker vedo, da jaz rad hodim po svetu. Pred časom sem planiral potovanje do Nord Capa, pa sem si premisl, severneje od Hanovra, na tem delu sveta pa tudi nisem bil. Za letošnjega prvega maja, sem se srečal s eno od nečakinj, ki je poročena s Švedom, in sem jim v pogovoru » zagrozil », da jih planiram obiskat, seveda pridite, je bil odgovor, da ne boste pozabili, da ste me povabili.............. in tako sem si na nek način tudi sam ustvaril obveznost da grem. Če pošteno povem, to je že druga generacija, jaz se jih spomnem kot otročičkov, ne pa kot odraslih ljudi, s svojimi otroci, oni pa mene verjetno še manj. Zato se mi ni zdelo primerno, da bi prišel do Stockholma z letalom in bil pri njih recimo deset dni. Ko že grem na ta konec sveta, da vsaj pogledam par stvari, ki se meni zdijo zanimive, to pa bi bilo težko urediti brez lastnega prevoza, to pa spet iz finančnih razlogov. Ko potujem, poskusim speljati s čim manj stroškov. Lepe sobe v hotelih za 150€ me resnično ne zanimajo, enako tudi kosila za podoben znesek. Jaz vem, da oni to znajo lepo uredit za to ceno, mene pa zanima, a znajo ponudit pristojno čisto sobo za 20€. V glavnem ne znajo, za razliko od Kanade in Južne Amerike, na primer. V Evropi je pa to lahko zelo drago, moji finančni viri so pa omejeni.

Torej, najcenejša inačica potovanje je z lastnim avtom in prenočevanje v kampih. Že prej sem nabavil Lonely Planet-ov vodič po Švedski, pa internet in je okvirni plan že zastavljen:

Po najkrajši poti do Danske, Kobenhavn 2 dni, Malmö ( hvala Cila, kot vidiš dela ) morda nočitev, Götebotg dva dni, Jönköping, Linköping dva do tri dni, po tem morda Motala, Karlskoga, morde še enkrat prespat in Stockholm ena tri štiri dni ( sorodnike sem tolažil, da ne bi rad, da se zaradi tega, kdo bo mene gostil skregajo in bom ostal kod vsakega po en mesec ), en dan Uppsala, potem nazaj, čez Berlin in Prago, kako je izpadlo pa že veste iz foruma.

V Malmö-ju je načrtovan obisk tehničnega muzeja. Na Švedskem imajo zelo veliko muzejev, lepo urejenih, lepo obiskanih. Posebej poskrbijo, da je tudi otrokom zanimivo, največkrat so narejena kakšna igrala v stilu muzeja, pa nekje je kaj posebnega za otroke, kako kašna reč funkcionira.......... Videti je bilo nekaj starih strojev, mene je posebej razveselila podmornica, v katero se je dalo noter ptidit. Še nekaj slik iz tega muzeja:

zgoraj je kuhinja na podmornici

in podmornica, v katero se je dalo vstopit:

V Göteborgu je seveda glavna atrakcija tisto podzemno letalsko oporišče, Aeroseum:

V vse izložene avione se da pridit ( vsest na pilotski sedež ) na splošno veselje, otrok, mladine in kakega turista iz Slo

Takrat je bila tudi »razstava« o vohunstvu po drugi svetovni vojni, veliko slikovnega gradiva, nekaj špijonskih kamer ( bila je ena soba urejena kot navadna dnevna soba, na drugi strani se je dalo videt in slišat na dva TV zaslona, kaj se v sobi dogaja, ponazoritev, kako je to videti, na splošno veselje otrok, ki so si mahali ( in ugibali, kje je kamera ).

V enem delu je prostor za neki domač aeroklub, namenjen obnavljanju starih letal. Zanimivo bi bilo izvedeti, kako se sedaj financirajo, bodoči da so po moje veliki stroški vzdrževanja, če nič drugega ventilacije: zrak ni čutiti da bi bil zatohel.

Iz Göteborga pa naprej, najprej do Jönköpinga in Linköpinga . Naj povem, da so ceste v redu, v glavnem avtoceste, ponekod pa imajo tripasovnice, vozne smeri ločene z pregrado, en čas ena vozna smer ima dva vozna pasova ( druga pa enega ), pol se to spremeni.

Obisk muzeja vžigalic je rahlo razočaranje, pa če dobro premislim ni treba, da je. So pokazali proizvodnjo vžigalic od ta prvih, kjer se je vse delalo ročno, večinoma otroci.........

Naslednji postanek je bil od začetka mišljen kot najbolj zanimiv: Linköping. Tam SAAB ( Svenska Aeroplan AB ) ima fabriko letal in tukaj je glavni sedež »letalskeg« dela SAAB-a ( so še dva oddelka za avtomobile in tovornjake ( Scania ), se mi zdi, da so drugi v Göteburgu in Mölme-u ), V Linköpingu je tudi letalsko oporišče in Muzej Švedskega letalstva » flugvapenmuseum«, ter Kinda in Göta ( izgovarja se »jota« ) kanal. In tudi je bil ( zanimiv ).

V fligvapenmuseum je bil izložen avion DC 3, zelo znan, ki je bil opremljen za vohunjenje in so ga rusi sestrelili leta 1952. Švedi so ga najdli in razbitine dvigli, in razstavili v muzeju. Če koga bolj zanima, naj pogoogla » swedish DC 3 ». Švedi dolgo niso priznali, da je bil vohunski, ( v muzeju so to napisali in pravijo, da so podatke posredovali američanom v zameno za stroje in drugo opremo. Ne priznajo pa, da je bil v ruskem zračnem prostoru. Ker je letalo bilo opremljeno za elektronsko vohunjenje, so tam izpisali celo časovnico poteka, od vzleta do sestrelitve. Posneli so, ko so ruskega polkovnika obvestili s radarske postaje o ( švedskem ) letalu ( navedeno ime polkovnika ), polkovnik zapovedi vzlet letala ( MIG 15 ), napišejo tudi ime pilota ( ki je bil » dežuran », polotu dajo podatke v kateri smeri je letalo, pilot sporoči da ga vidi in mu polkovnik zapovedi, naj ga sestreli. Dogodek je za švede bil neprijeten, ker so se šli neutralnost in niso zganjali prevelikega cirkusa. Vse so priznali pozneje, na pritisk družinskih članov sestreljenih članov posadke letala. Letalo je bilo na dnu morja cca 30 let, in so ga iskali ( se mi zdi ) predvsem nekater družinski člani posadke. Letalo je celo na ogled, sicer razbito in korodirano.