NA JUŽNEM OTOKU IN BALKANU 6.DEL

ZADNJE KOSILO NA LASTOVU 

Mario je že starejši gospod ampak vitalen da je kaj. Včasih je bil direktor edinega hotela na otoku in je bil eden od bolj pomembnih mož v otoški skupnosti. V preteklosti sem mu naredil nekaj uslug in postala ter ostala sva dobra prijatelja. Je prišel en večer malo naokoli in jamral kako je utrujen. Kaj si pa delal, sem ga vprašal. Pitural stan, pravi Mario. OK, pravim, pa si končal vse. Ja, pravi, vse in zdaj sem noro utrujem. Ga še vprašam, kako veliko pa je stanovanje. Pravi, ja ima ene 100 kvadratnih metrov. In ti si pobarval vse, se čudim ? Ma kaki, pravi, ampak sem pobarval eno celo steno !!!

Smo bili na kavi z Andrijo, bivši oficir, zdaj živi sam z očetom. Jamra Andija, pravi bom moral danes kopati krompir. Seveda ga vprašam, koliko ga pa ima, koliko bo pridelka. Ogromno, mi odvrne zagotovo bosta dve, morda celo tri vreče !!!

Tako pač pojmujejo tam doli fizično delo. In to je natančno preštudiral in v svoj prid izkoristil en naš Slovenec. Na otok je prišel kmalu po končani domovinski vojni. Boril se je v hrvaški vojski in prijel se ga je zvdevek Janša. Večkrat sva se srečala , popila kavo in poklepetala, fajn možak. Janša je na otoko prišel praktično brez vsega, danes pa je lastnik dveh hiš, pa še kaj bi se našlo. Začel je ponujati usluge pri urejanju polj, njih, sadovnjakov. Tega je na otoku precej in mnogo jih je v klavrnem stanju, zaraščeni so, neobdelani. Sploh v primeru, ko stari lastniki umrejo, pol se dediči nekaj let kregajo čigavo bo kaj, medtem pa sicer rodovitna zemlja postaja puščava in goščava. No in take parcele Janša spedena u nulo in jih spet vzpostavi v prvotni namen. Ima nekaj strojev za delovno silo pa povabi k sebi mlade iz domovine predvsem take, ki so socilano šibki in si morja ne morejo privoščiti. Potem lepo vstanejo ob štirih, delajo na polju do sedme ali osme ure, ko pa postane prebroče pa se umaknejo in preostanek dneva preživijo na plaži ali pa kje drugje. Janša jim nudi stanovanje in hrano, da pa jim tudi nekaj žepnine. In tako se pognal korenine na Lastovu in se ne muisli več vrniti domov, v Slovenijo. Domačini ga imajo radi in so ga sprejeli, res pa ima tudi nekaj muh predvsem tam okrog polne lune. Takrat nekaj dni zapored pije in takrat mu je bolje ne prečkati poti, pravijo. Sicer pa je fant od fare, pravi podjetnik ki z svojimi uslugami in njihovim pojmovanjem dela še kako prav pride.

Dnevi so noro hitro tekli,bčižal se je dan odhoda z otoka. Lepo pač hitro mine . Ostale kulinarične fotke si lahko ogledate na mojem albumu,seveda, kogar zanima.

Že prej sva se odločila za smer potovanje: Lastovo- Vela Luka- Orebič- Pelješac- Ston- Sarajevo- Novi Sad- Slovenija. Kako je bilo in ali sva to traso resnično prepotovala pa v naslednjih blogih.