NA JUŽNEM OTOKU IN BALKANU 2.del

Trajekt je res točno izplul iz Splita vendar smo si do Lastova nabrali skoraj uro zamude. Vožnja poteka tako, da je potrebno v Veli Luki na Korčuli presesti na drug trajekt ,ki pride iz Visa in nato nadaljuje do Lastova. In tega ni bilo od nikoder, seveda čas je pa tekel.

Pri vkrcavanju na trajekte je največji problem, kako varno nanj zapeljati avto. Večja pristanišča in sodobni trajekti imajo to lepo urejeno in ni težav problem pa je, če je traket starejše izdelave in manjša pristanišča. In Ubli na Lastovem je tak. Niti slučajno, da bi imeli rampo prilagojeno za varen izvoz, kje pa, vržejo nekaj plohov, pa neke tepihe tako da se vse to premika in imeti moraš srečo, da se brez udarca spraviš dol. Poleg tega je ponavadi v času prihoda plima in naklon rampe je še večji, avto pa jasno, pol krame in če pozabiš izkrcati sopotnike je samo sreča nunačka , da z zadnjim delom ne usekaš ob tla. Meni se je to pred leti enkrat zgodilo in grdo sem razbil zadnji odbijač in lahko mi verjamete, da me je to potem cel dopust žrlo, kajti ni lepo voziti se naokoli z razbitim avtomobilom. Možje, ki urejajo vkrcavanje in izkrcavanje pa so me še nadrli, zakaj nisem bolj pazil in kako sem lahko tako neroden,matr. No letos je izkrcavanje minilo brez težav in veselo sem zapeljal na moj tako ljub otok.

Na Pasadrurju so naju gospodarji že nestrpno čakali in po vročih pozdravih , objemih in poljubih so naju povabili na kosilo. To je vsakoletni obred, sprejmejo naju kot da sva neka žlahta. Še prej sva znosila stvari v app, pregledala stanje ,v njem je bil nov hladilnik , velik z zmrzovalnikom česar sem bil res vesel.

Kosilo je bilo izvrstno in okusno: za predejd je bil namaz iz tune in melancane, slane sardele, domači pom, tržaška omaka in krekerji. Sledila je odlična Hvarska popara, neka različica ribje juhe zakuhane s koruzno moko, potem pa črna rižota poleg nje pa še riba na lešo. Za zaključe domače pecivo, ki ga Anita izvrstno peče poleg pa seveda domače vino iz okolice Sinja, od koder je doma gospodar Josip.

Potem smo seveda čvekali in čvekali, utrujenost je minila in zamikalo me je, da bi šla na en krog po otoku, da vidim kako je letos z ribami. No Anita in Josip sta nekaj govorila da jih je težko dobiti in da jih onadva ponavadi prineseta kar iz Splita vendar sem se temu samo nasmihal saj sem bil prepričan, da jaz s tem ne bom imel težav.

DOMA NA PASADURJU (avto ni moj )