Pravi kostanj

Pravi kostanj

Ko se jeseni in zgodaj pozimi sprehajamo po večjih krajih in mestih, nam vedno zadiši po pečenem kostanju, ki ga pečejo in prodajajo po ulicah. Danes je pečen kostanj posladek in v hladnih dneh nam merica okusnih plodov pogreje roke. Drugače je bilo v preteklosti, ko hrane ni bilo v okolju; takrat je bil kostanj marsikje ena glavnih jedi.

Takrat je veljajo >>Za vsaka lačna usta eno kostanjevo drevo.<< Prednost kostanja so, da raste v naravi in edino delo z njim je, da ga nabiramo; plodovi se lahko skladiščijo tudi do pol leta, listje dreves so uporabljali za stalje živine in les je zelo uporaben.

Pravi kostanj

(Castanea sativa Mill.) imenujemo tudi domači kostanj. Latinski pridevnik >>sativa<< pomeni gojen, kar pove, da so ga ljudje pospešeno sadili in uporabljali tako plodove kot les. V Slovenji je najpogostejši na Primorskem, Dolenjskem in v Beli krajini, malo manj pa v okolici Ljubljane, Halozah in Zasavju. Posamična drevesa najdemo lahko povsod tam, kjer v tleh ni apnenca.

Cveti

Junija in v začetku julija in je na območjih, kjer je bolj pogost, priljubljena paša za čebele. Kostanjev med je nekoliko temnejše barve in rahlo grenkega okusa, spominja na zelišča.

Plodovi

Se razvijejo iz ženskih cvetov. Skledica, v kateri zorijo plodovi, ima najprej luske, iz katerih se pozneje razvijejo bodice. Skledico imenujemo tudi ježica. Oktobra, ko so plodovi zreli, se ježica odpre. Z njo se plodovi zaščitijo, da jih kdo ne poje, še preden bi bili zreli, in imajo možnost, da iz nekaterih plodov zraste novo drevo. Poznamo veliko načinov priprave jedi iz kostanjevih plodov. Največkrat kostanj spečemo. To naredimo tako, da vsakemu plodi vsaj enkrat prerežemo lupino, saj bi se drugače na vročini razpočili. Kostanj lahko pečemo tudi v žerjavici. Plodove nanizamo na žico, kot koralde na ogrlici, konca žice prepletemo med seboj in pokrijemo za nekaj minut z žerjavico. Plodov ni treba rezati, ker so že preluknjani. Iz kuhanega kostanja pa lahko pripravimo namaze, omake ali pecivo. Kostanj se lahko primeša tudi v kruh. Nekdaj so plodove sušili in jih nato zmleli v kostanjevo moko, ki so jo mešali s pšenično, in tako pridobili dodaten vir energije, ko je druge hrane primanjkovalo.

Zdravilen

V ljudskem zdravilstvo os uporabljali plodove za lajšanje težav s krčnimi žilami in prebavnimi motnjami, listje pa se uporablja pri dihalnih težavah. Ne smemo pa pozabiti na kostanjev med, ki vsebuje rudninske snovi (kalij, kalcij, železo, magnezij,...) ter vitamine skupin B in vitamin C.

Maroni

V krajih, kjer so talne in podnebne razmere ugodne za rast kostanja, gojijo kostanj z velikimi plodovi, ki jih imenujemo maroni. Ti so zaradi svoje velikosti še posebej priljubljeni.

Še danes se kostanj goji panjevsko (to pomeni, da se tanjša drevesa, ki rastejo v gručah, požagajo, iz panjev dreves pa odganjajo nove). Takšna so primerna za vinogradniše kole.

Ali veš...
... da poznamo tudi divji kostanj, ki navadno raste v parkih, vrtovih in na gozdnem robu? Ta ni primeren za prehrano ljudi, so pa nekdaj z njim krmili živino in pripravljali zdravila za težave z nogami.
... da je les zelo obstojen, če je samo na suhem ali samo v vodi, hitreje pa propade. če se vlažnost spreminja?
... Da je najdebelejši slovenski kostanj Gašperjev kostanj v dolini Sopote na Radečah?