Dunajski šnicl pa amen!

Avstrijci jejo dunajske zrezke, Italijani testenine, Američani hamburgerje, Hrvati ribe, Bosanci čevapčiče, Grki gyros, Turki kebab in še bi lahko naštevali. Pa vsi ti stereotipi res držijo? Že dolgo časa se zavedamo, da vse to le 100% ne drži, ampak odkar živim v Avstriji me vedno znova kdo preseneti s vprašanjem, ali lahko v gostilni (restavraciji) dobiš kaj dobrega za pojest, razen dunajskega zrezka in pomfrija.

Torej gremo lepo po vrsti. Pred petimi leti sva se s partnerjem odločila da se zaradi službe preseliva v Avstrijo. Glede avstrijske kulinarike, moram priznati, sva takrat imela podobno mnenje. Prej sva se tu in tam odpravila decembra v Pliberk (Bleiburg) na »ajnkauf« in pred trgovino, seveda kot tudi večina drugih kupcev popila kuhano vino in pojedla pečenico s kislim zeljem. No ja, človek ne bi rekel, da je to nujno slabo, ni pa nek višek kulinarike. Takrat sva bila tudi midva mnenja, da v Avstriji dobiš dunajski zrezek s pomfrijem in klobaso s kislim zeljem. Pika.

Med vikendom me je na to opomnila tudi moja sestra. Takrat sem ji morala na kratko pojasnit, da če že Avstrijci naročijo »dunajskega« za prilogo ne bo pomfri ampak krompirjeva solata ali maslen krompir s peteršiljem. Če bi rad pomfri, moraš pri naročilu ekstra povedat.

To je takšen generalni stereotip. Trenutno živim v koroškem delu Avstrije, zato se bom tudi navezala na tukajšnjo kulinariko oziroma tudi podobnosti s Slovenijo.Velikanskih razlik v primerjavi s slovensko kuhinjo ni, se pa s prijatelji vedno znova čudimo kombinacijam, ki jih jejo oni in oni nama. Ampak to je normalno:) Vsekakor je pa eno, jaz sigurno ne jem marmelade (Preiselbeeren) zraven šnicla.

»Prideta jutri na Schweinsbraten (svinjska pečenka)?« Tako se začnejo pogovori v petek popoldan ob kavi. Vedno se pogovori vrtijo okoli teme, kaj bomo (oziroma smo) kuhali za kosilo. Prvič sva seveda rekla da prideva. Večinoma imava za prilogo pečen krompir, v božičnem času in okoli velike noči pa seveda...francosko solato. No oni vedno kruhove cmoke in kislo zelje, kar je seveda OK, ampak pri nas je drugače. Čez nekaj časa smo spet pri temi svinjske pečenke, z nami še nekaj znancev, nakar se vsi skupaj čudijo kako lahko zraven pečenke jeva francosko solato:)

V času božiča (oziroma nekje od 25.novembra dalje) so aktualni božični sejmi. Seveda gremo vedno na enega kuhanega in klobaso. Pri klobasah je kar nekaj izbire, od pečenice, »Weisswurst« (žal ne vem prevoda), curry... No te so kar dobre. To se veliko konzumira tudi pri ogledu nogonetnih tekem, v živo in po televiziji.

Načeloma pa sva malo razvajena, ko dobiva klobase od kogarkoli, ker jih sama delava drugače. Avstrijci vzamejo mašin in zmeljejo slanino, meso in začimbe in to je to. Midva vedno dava slanino v kockah. Tudi pri krvavicah ne maram da je ječnen/ajda zmleta na drobno skupaj z mesom, poleg tega pa imajo še eno začimbo, ki je sladka, »seka vun«, ampak po petih letih če vdeno ne vem kaj to je. Mogoče pa zvem to v naslednjih petih letih, se ne mudi :) Verjetno pa vse skupaj ni tako slabo, ljudje imamo pač različne okuse. Od dimljenega mesa se dobi še veliko stvari, ki pa so večinoma podobno narejene kot pri nas.

Naslednja tema: goveja juha. V principu laufa vse podobno kot pri nas, ampak že z mojim se ne morema zedinit kaj gre v juho kot zakuha. Jaz kot trda štajerka vedno rečem rezanci. On kot trdi korošec pa je že prej imel v juhi plavajoče zadeve kot zdrobovi cmoki, jetrni cmoki in palačinke. To je tudi v avstriji, torej goveja juha kot na slovenski koroški.

Na tem mestu pa je tudi primerna ankdota iz mojega prvega praznovanja s firmo. Decembra sem začela delati v Avstriji. Seveda po avstrijsko, 3 tedne in je konec leta. Na moje začudenje sem bila povabljena tudi jaz. Moj takratni nivo nemčine je bil dober dan, nasvidenje, hvala in prosim. Zvečer se seveda odzovem na povabilo. Sedim s šefom, on dobi jedilni list in pove da bova midva skupaj pogledala. Od juh sem razumela kaj je Frittatensuppe (goveja juha s palačinkami). OK, to bom, ker ostalih treh tako ne poznam. Glavna jed. 1.?, 2. ?? 3.???, 4. Rampsteak. Ja super si rečem, to 4. je internacionalno, meso tudi jem brez izjeme torej je to moja izbira. In je šlo super skozi. Drugo leto je bilo v mojem besednjaku že par besed več in ni bilo problema.

Naslednja specialiteta koroške so Kasnudeln (to so neke vrste skutini zavitki). Zraven je postrežena solata. Tudi okusi že variirajo, dobijo se tudi z gobami, mozarello, špinačo... Jaz osebno jih pojem, ni pa to nekaj kar bi šla v trgovino kupit in potem skuhat, še manj da bi testo in vse delala sama. Ampak to je stvar okusa.

Nekaj kar pa je dobro, predvsem od moje znanke pa je goveji (včasih tudi divjačinski) golaž. Seveda tudi tukaj ni šlo gladko, vsaj kar se mene in mojega pojmovanja golaža tiče. Torej, jaz sem doma jedla vedno golaž s testeninami ali pa na kakšni vaški veselici golaž s krompirejm (kar pomeni na žlico). Ko sem bila prvič v Avstriji povabljena na golaž ob ogledu nogometne tekme me je na mizi pričakala servieta, nož in vilice. Hmm si mislim, kje pa je žlica? Ampak včasih ni pametno vse komentirat, bom počakala kaj dobim in bomo vidli kako se je tega potrebno lotiti. Servirano v plitvih krožnikih, ena »kajzerca« pol pa malo tunknja in je krožnik čist:)

Seveda je avstrijskih (koroških in tudi »nekoroških«) jedi še več: od cesarskega praženca, Sahar torte, dimljena postrv, razne ribe iz njihovih jezer in rek, mesni polpeti (Faschirtelaberl), pražena jetra (Sauerleber) in tako dalje. To so moje osebne prigode, zdaj mi gre že kar dobro. Če pa malo sfalim mi pa tudi nihče ne zameri.  

Avstrijci so torej daleč od samo dunajskega zrezka in moram priznati, da mi v Astriji manjkajo večinoma samo res domače oziroma balkanske zadeve. Grem pa tudi včasih domov v Slovenijo in takrat vsaj malo nadoknadim.

Kot je enkrat rekla mamamia v blogu, najprej je potrebno poznati »domačo kuhinjo«, da lahko pišemo o svetovni kulinariki. Ona je »šla« malo na jug, jaz malo na sever. Naslednjič pa gremo proti zahodu, Portugalska, Španja, Brazilija.... Ampak ne vse naenkrat! :)

PS: Se opravičujem za vse netočne prevode ali navedbe jedi v slovenskem jeziku. Včasih pač malo tavam:)