Krompirjev kruh po moje

Recept za krompirjev kruh me je pritegnil, saj sem že kot najstnica kar nekajkrat spekla krompirjev kruh, vendar sem takratni recept pred nekaj leti založila. Testo, ki sem ga delala po takratnem receptu, je bilo imenitno tudi kot podlaga za pizzo, z dodanim sladkorjem pa sem ga uporabljala pri pripravi kvašenih rogljičev.

V soboto popoldne sem se odločila, da bom tudi testo, pripravljeno po mopsikinem receptu za krompirjev kruh, uporabila za omenjene tri različne jedi.

Za pripravo testa sem uporabila mehko belo pšenično moko (1 kg). Recepta nisem v ničemer spreminjala, le krompirjevke sem imela premalo, zato sem 1 dl manjkajoče tekočine nadomestila z mlačnim mlekom.

Testo se je imenitno mesilo.

Po prvem vzhajanju sem testo razdelila na tri dele: polovico testa sem pregnetla za kruh in z njim napolnila pravokotni model, naoljen z olivnim oljem. Model sem zavila v plastično vrečko in pustila, da vzhaja.

Od preostale polovice testa sem odvzela dobro tretjino ter vanjo vgnetla ščep muškatnega oreška, za noževo konico pimenta in zvrhano čajno žličko sladkorja v prahu. Sladkano testo sem pregnetla z naoljenimi rokami, dala vzhajat v plastično posodo in pokrila s plastično folijo.

Preostanek testa sem pregnetla za pripravo pizze za večerjo. Po gnetenju sem testo oblikovala v hlebček in naoljila z olivnim oljem. Odkritega sem pustila vzhajati približno 15 minut, nato pa sem ga zlahka razvlekla na naoljenem pekaču (notranje mere pekača: 42 x 34 cm, debelina testa pribl. 2-3 mm, na robovih pribl. 5-6 mm). Preden sem testeno podlago za pizzo obložila, je testo na pekaču vzhajalo še dodatnih pet minut.

Iz viška (za pizzo namenjenega) testa sem po enakem postopku naredila še okroglo pizzo s premerom 30 cm. Obe pizzi sem pekla tako, kot bi tudi sicer pekla pizzo iz kvašenega testa (v predhodno ogreti pečici 8-10 minut na 230°C).

Ko sta se pizzi pekli, sem na rahlo pomokani deski v krog tanko (debelina testa: 2 mm) razvaljala sladkano testo, ga (iz sredine) razrezala na 8 trikotnikov, vsak trikotnik na krajši stranici izdatno obložila z marmelado iz gozdnih sadežev (1 zvrhana čž), daljše robove in konico trikotnika navlažila z vodo, nato pa narahlo zvila testene trikotnike od širšega dela proti konici, jih naložila na s peki papirjem prekrit pekač, zvitke na pekaču oblikovala v rogljičke in narahlo stisnila oba konca rogljičev, da marmelada med peko ne bi iztekla. Rogljičke sem na pekaču popršila z vodo in odkrite pustila vzhajati 10 minut.

Ko sta se pizzi spekli, sem ugasnila pečico in priprla vratca. V času, potrebnem za pripravo pogrinjkov in serviranje pizze, je temperatura padla na zaželenih 170°C. Rogljičke sem premazala z sončničnim oljem in jih dala v ugasnjeno pečico, da še malo vzhajajo.

Med vzhajanjem rogljičkov v pečici smo se lotili pizze.

Pizza s testom za krompirjev kruh? Imenitna! Pojedena v manj kot desetih minutah ... Testo je bilo odlično, lepo je naraslo tako na robovih kot pod oblogo (klasična pizza), rahlo, drobno luknjičavo, na robovih hrustljavo z mehko sredico (poslala sem fotografijo). Ocena vseh družinskih članov: čista petica!

Pečico, v kateri so rogljički vzhajali 10 minut (ko smo jedli pizzo), sem znova vklopila na 200°C na program hitrega dogrevanja. Rogljički so med peko lepo narasli. Do zlato rumene barve so se pekli slabih 20 minut (poslala sem fotografijo). Tik pred koncem peke sem jih še vedno v pečici izdatno popršila z vodo. Ko sem jih vzela iz pečice, sem jih še vroče pokrila z vlažno kuhinjsko krpo. Ko so se malce ohladili, sem tople rogljičke potresla s sladkorno moko.

Med peko rogljičkov sem prožno testo za kruh, ki je v modlu ravno prav vzhajalo, po vseh površini z vilicami za meso prebodla do dna, pomotoma (se zgodi, kaj hočemo) premazala z oljem namesto z mlekom in izdatno popršila z vodo.

Ko so se rogljički spekli, sem kruh takoj dala v pečico. Ker sem naredila kruh samo iz polovične mase, sem čas peke ustrezno skrajšala (15 minut na 210°C, 20 minut na 180°C). Ob koncu peke sem kruh izdatno popršila z vodo in ga pustila še 5 minut v ugasnjeni pečici. Kruh je med peko veličastno narasel, skorjica se je zlato-rjavo zapekla in ni razpokala.

Še vroč kruh sem vzela iz modla, zavila v dve vlažni frotirasti kuhinjski krpi in pustila, da se čez noč ohladi.

Nedeljsko jutro, čas za okušanje krompirjevega kruha in rogljičkov.

Kruh lahko ocenim samo s presežniki. Skorjica je krhka in mehka hkrati, neverjetno. Kruh se zelo lepo reže, skorjica se ne lomi, sredica se ne drobi, rezine ohranijo popolno obliko. Kljub temu, da sem uporabila dokaj temno rumen krompir, je sredica je snežno bela, prožna, mehka, enakomerno luknjičava in ravno prav vlažna (fotografija). Pri mazanju s hladnim maslom se sredica ni ne trgala oziroma drobila niti se ni stlačila.

Kruh je nežnega, a polnega okusa in zelo lepo diši. Imenitno tekne s salamo ali šunko in sirom, s tunino pašteto, odličen pa je tudi z osvežujočo, rahlo kiselkasto metino marmelado (fotografija). Želeli smo prihraniti vsaj en krajček, da bi videli, kakšen bo zvečer ali naslednji dan, a se ni izšlo. Spečen, pojeden in to je to. Ocena? Najvišja možna, če bi šlo, bi ga ocenila z deset.

In rogljički? Mehki in zelo okusni. Marmelada ni iztekla. Slano krompirjevo krušno testo, sladkorni poprh, pikantnost muškatnega oreška in pimenta ter kiselkasta marmelada iz gozdnih sadežev se ob vsakem ugrizu v rahlo pecivo prepletejo in povežejo v bogat, harmoničen okus (fotografija). Ocena? Znova enotna pri vseh jedcih, odlično, 5 :)))

Naj povzamem - iz enega kilograma moke, dveh srednje velikih krompirjev, kocke kvasa, malo olja, sladkorja in soli sem z istim testom v času priprave in peke krompirjevega kruha v dveh urah pripravila tri različne izvrstne jedi. Mopsiki se zahvaljujem za odličen recept in ga absolutno priporočam!

Tole pa je poročilo, izjemno.

Katarinči, res si vse zelo lepo napisala, pa tudi vse ti je odlično uspelo, hvala za pohvalo, , res je dober

Mopsika, nedeljska fotografija - kolaž na zidu je bila narejena in poslana prav zate, zdaj že lahko povem :) Hvala pa predvsem tebi - kot "novopečeno kulinarično damo", ki še tega ni vedela, ali se tu vikate ali tikate, si me prav ti prva opazila in s prijaznim odgovorom spodbudila k nadaljnjemu raziskovanju in ustvarjanju na Kulinariki.

Ja, kruh je pa res božanski!

Katarinči, še enkrat najlepša hvala in še naprej veselo peko in kuho, mimogrede, tudi jaz sem pred dvema letoma prišla na kulinariko s čistim neznanjem, kar se tiče peke, sedaj pa se lotim vsega in tudi vse mi uspe, ker je kulinarika res zakon.

Katarinči, najlepša hvala za tvoje čudovite slike k mojemu receptu, si mi polepšala dan.

Nad receptom in krompirjevim kruhom smo bili vsi tako navdušeni, da sem ga kmalu ponovno spekla.

Tokrat sem krompirjevo testo zamesila iz enega kilograma črne moke, v katero sem dodala zvrhano jušno žlico bio otrobov in polno pest mešanice semen (sončnična, lanena in bučna semena). Zaradi dodanih semen in otrobov, ki (oboji) med peko nase vežejo vlago, sem testu med gnetenjem postopno dodajala še malo mlačne vode (malo manj kot 1 dl).

Zameseno testo je vzhajalo eno uro in tako kot prvič zelo lepo naraslo. Testo sem na hitro pregnetla, oblikovala v veliko kroglo, jo preložila na naoljen pekač in na sredini potlačila, da je testo dobilo obliko velikega ploščatega diska. Testeni disk sem popršila z vodo in pokrila z veliko skledo ter pustila, da testo še drugič vzhaja.

Po eni uri je testo zelo in pravilno naraslo, brez velikih zračnih mehurjev, ampak z množico drobnih mehurčkov. Testeni hlebec sem po vsej površini in zlasti na sredini potlačila z naoljeno dlanjo, nato pa z vilicami za meso (vilice, ki jih uporabljamo pri rezanju pečenke) vzhajano testo na gosto prešpikala vse do dna pekača. Testo je ostalo rahlo, drobno spužvaste strukture in se kljub obsežnemu špikanju ni sesedlo. Testeni disk je dobil videz, podoben cvetači (fotografija).

Vzhajani hlebec sem premazala z raztopino mleka, razredčenega z vodo (pol mleka, pol tople vode) in dodano čajno žličko sončničnega olja. Premazani hlebec sem nato znova izdatno popršila z vodo in dala peči v skladu z navodili v receptu.

Kruh je med peko izredno lepo in enakomerno narasel. Pet minut pred koncem peke sem ga še enkrat popršila z vodo. Ko je bil pečen, sem ga še vročega zavila v dve kuhinjski krpi.

Hlebec, vzet iz pečice, je bil veličasten (fotografija hlebca ob skodelici kave). V premeru je meril častitljivih 31 centimetrov (fotografija s merilnim trakom), v višino pa skoraj 11 centimetrov (razvidno iz fotografije hlebca s šopkom rožmarinovih vejic).

Ko smo načeli hlebec, je bil še topel. Rezal se je imenitno, rezine so bile čvrste, lepe, skorjica se kljub hrustljavosti ni drobila (fotografija rezin kruha poleg pancete in rdečih čebulic).

Tako kot pri osnovnem receptu (bela pšenična moka) ima tudi pri kruhu iz črne moke, otrobov in semen mehka krušna sredica zaželeno drobno luknjičavo strukturo (fotografija rezine, potresene z zeliščno soljo). Kruh je bogatega okusa.

Tokrat je bil hlebec res orjaški in je mu je uspelo zdržati tri dni, preden je bil pohrustan še zadnji krajček. "Starost" se mu ni prav nič poznala, teknil je enako kot sveže pečen.

Seveda bom kruh še pekla - prihodnjič nameravam narediti zmesni krompirjev kruh.

Mopsika, čestitam ti (in receptu :)) za današnje prvo mesto v rubriki Najbolj vroči recepti tega meseca. Po tvojem receptu spečen kruh je res odličen!

O, hvala Katarinči, me veseli, da je recept všeč ljudem, ki radi pečejo