Mčadi

V skledo stresemo koruzno moko, jo po želji in okusu osolimo ter ji previdno in ob stalnem mešanju in gnetenju z žlico prilivamo vrelo vodo, dokler se ne naredi mehka kepa testa. Priporočljivo je pustiti ga počivati (pokritega) vsaj kake pol ure, da moka nabrekne, ni pa nujno.

Ko se spravimo peč, v ponvi na prej nizki kot srednji temperaturi razgrejemo toliko topljenega masla, da dodobra pokrije dno. Z rokami oblikujemo voljno koruzno testo v neke vrste polpete, ki jih sproti polagamo v vroče maslo. Ko je ponev polna, jo pokrijemo. Čez 5-8 minut previdno (!) odkrijemo(1), obrnemo in pečemo še 2-4 minute na drugi strani – do opevane obojestranske zlatorjave, hrustljave skorjice. Odcedimo na papirnatih brisačkah in nadaljujemo s preostalim testom.

»Mčadi« მჭადი je imenitna priloga k siru ali h kaki gruzijski (poletni) obari/prikuhi z veliko paradižnika, jajčevcev in/ali paprike, na primer k čahohbiliju. V naših krajih se ga drznimo ponuditi namesto koruzne polente, žgancev ali kruha. Odlični so mčadiji z golažem, ajvarjem (ali njegovim kavkaškim sorodnikom adžiko), mesom, zelenjavo ali ribam z žara, omletami/umešanimi jajci (z zelenjavo, sirom, zelišči...), kajmakom itd.

Dobri so tudi na sladko: z malo masla, kajmaka ali goste stepene smetane ter marmelado, medom ali svežim sadjem. Tudi z mlekom niso odveč, topli ali hladni, s toplim ali hladnim. Resnici na ljubo so dobri tudi brez vsega...