11. jan 2007 18:48
KORISTNE INFORMACIJE O EGIPTU
Podnebje
Ob obali prevladuje sredozemsko, v notranjosti pa subtropsko puščavsko podnebje. Letno zapade manj kot 200 mm padavin. V Kairu je povprečna temperatura v januarju 13°C, julija pa 29°C.
EGIPT - Hurghada jan feb mar apr maj jun jul avg sep okt nov dec
Najvišje dnevne temp. 21 22 25 27 35 33 33 34 32 30 26 23
Najnižje dnevne temp. 10 10 13 17 21 24 25 25 23 20 16 12
Sončni dnevi ur/dan 8 10 10 10 12 13 13 12 11 10 10 9
Tepmeratura morja 22 21 22 23 25 26 27 28 27 27 25 24
Padavine mm/mesec 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1
Deževni dnevi 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0
EGIPT - Sharm el Sheikh jan feb mar apr maj jun jul avg sep okt nov dec
Najvišje dnevne temp. 21 22 25 29 34 36 37 38 35 32 27 23
Najnižje dnevne temp. 9 10 13 17 21 24 25 26 23 20 16 12
Sončni dnevi ur/dan 8 8 9 10 10 12 12 12 11 10 9 8
Tepmeratura morja 21 20 21 22 24 25 26 27 27 26 24 23
Padavine mm/mesec 4 5 4 2 1 0 0 0 0 0 2 4
Deževni dnevi 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0
Geografija / splošno
Sharm El Sheikh
Znani letoviški kraj Šarm El Sheikh leži na jugu Sinajskega polotoka in slovi kot raj za potapljače. Razvijati se je začel ko so leta 1967 Izraelci zasedli Sinaj - sprva za strateške namene, kasneje pa je mesto postalo pomembno turistično območje. Ko so ga v osemdesetih letih znova v roke dobili Egipčani, so se tu začeli razvijati potapljaški centri. Z odprtjem prvega hotela s petimi zvezdicami pa se je turizem tu začel strmo vzpenjati. Kot gobe po dežju so zrasli številni luksuzni hoteli - eden privlačnejši od drugega. Ker omejitve pri točenju alkohola tu ne veljajo in ker je nočno življenje precej živahno, je turistov, ki si želijo prijetnih aktivnih počitnic iz dneva v dan več. Najbolj priljubljena zabava in šport v Šharmu je potapljanje. Rdeče morje je hodnik čudes. Zaradi hitrega razvoja potapljaškega turizma pa je Egipčane po malem že začelo skrbeti, kako dodo svoja neverjetna podvodna čudesa ohranili za prihodnje rodove. Ena redkih kopenskih znamenitosti na tem področju je skalnata tvorba Ras Kennedy, ki spominja na obličje nekdanjega predsednika ZDA. Seveda pa se izleti v bližnjo okolico kar ponujajo. Romantičnim dušam bo všeč izlet s kamelami, ki vas bodo na svojih hrbtih ponesle v puščavo. Tam je med drugim mogoče spoznati življenje Beduinov na koncu pa si napasti oči na veličasnem sončnem zahodu.
Hurgada
Prvotno ribiška vasica (el-Gherdaka) se je v desetih letih razvila v najbolj priljubljeno egiptovsko letovišče ob Rdečem morju. Nič čudnega, saj jo obdajajo čisto morje, s prelepimi koralami in eksotičnimi ribami. Tako kot v Šarm El Sheikhu je tu mogoče najti prav vse za udobno bivanje in preživljanje brezskrbnih počitnic. Kar se tiče hrane imajo različne regije v Egiptu svoje specialitete, vendar si lahko v hotelskih restavracijah poleg njihove tradicionalne hrane, pri kateri je mogoče zaznati vpliv turške, grške, libanonske in francoske kuhinje, privoščite tudi mednarodne jedi. Poleg tega so tu še številni bari in nakupovalna središča. Tudi v Hurgadi je potapljanje in raziskovanje podvodnega sveta ena najbolj priljubljenih dejavnosti.
Egipt leži na severovzhodu afriške celine ob Sredozemskem morju. Na severu meji na Rdeče morje in Izrael, na zahodu z Libijo in na jugu z Sudanom. Dolina reke Nil deli deželo na dva dela, ki sta si med seboj zelo različna tako geološko, kot tudi morfološko: vzhodni ali arabski in zahodni ali libijski del. Reka Nil s seboj prinaša rodovitne prsti in naplavine, zato je območje neposredno ob reki in celotno področje rečne delte zelo rodovitno. Nil priteče v Egipt iz Sudana in na meji obeh držav leži Neserjevo jezero. Ker ima Nil manjši pretok kot nekoč, so začele bolj slane vode Sredozemskega morja spodjedati severno obalo Egipta. Vzhodna puščava je precej bolj hribovita (najvišji vrh doseže kar 2.134 metrov), teče blizu obale Rdečega morja, sestoji pa iz bolj vulkanskih mineralov. Veliko globokih dolin daje tej puščavi njen značilen izgled.Čisto na jugu najdemo Nubijsko puščavo. Sinajski polotok je prav tako puščavsko področje s peščenimi področju na severu in s hribovjem na jugu. Tukajšnji vrhovi celo presežejo 2.134 m.
Danes nedonosna puščava Egipta je bila nekoč rodovitna in naseljena, dokler klimatske spremembe niso prisilile prebivalstva, da se seli na rodovitne ravnine ob reki Nil. Kralj Menes velja za ustanovitelja zgornjega in spodnjega Egipta, ki je za svoje glavno mesto razglasil Memphis, medtem ko je Abydos na jugu predstavljal politični center. Monumentalni grobovi pri Sakkari izhajajo iz prvih časov, prav tako stopničasta piramida Djoser iz starega kraljestva (2640-1650 pr. n.št.) in hieroglifi. Faraon Keops, strah in trepet prebivalcev, je dal v Gizi zgraditi 146 m visoko piramido, imenovano tudi Keopsova piramida. Nastajale so še manjše piramide in znamenita sfinga. Okrog 2160 pr. n. št. se kraljestvo spet razcepi, ki se pod Mentuhotepom v Srednjem kraljestvu (2040-1650 pr. n. št.) spet združi. V tem času se utrjuje svetovna moč antičnega Egipta. Trgovina doživi porast, meje se razširijo in zaščitijo, politična stabilnost in verski razvoj pripomorejo do bogatenja dežele. Sredi 7. stol. pr. n. št. pride dežela pod tujo vladavino Hyksosov, ki pa jih v 15. stol. izženejo. Z Novim kraljestvom, ki obstaja od 1551-1070 pr. n. št., se za Egipt ponovno prične kulturno in umetniško obdobje. Pod vladavino Amenofisa I in Thutmosisa I pride do razcveta umetnosti, kulture in znanosti, v tem času nastanejo v dolini kraljev v bližini Teb nove grobnice. Po vladavini kraljice Hatschepsuts pridejo Egipčani v Azijo vse do Evfrata. Kraljestvo se naprej širi pod vladavino Amenofisa III, Amenofisa IV, Haremhaba in Ramsesa II, kar se pokaže v redkih a velikih gradbenih dosežkih (n.pr. tempelj Abu Simbel). Po znameniti bitki hethiterjev, kjer pride skoraj do potopa Egipta, se vsi narodi nekako pobratijo. Nenehne selitve narodov v 10. stol. počasi ustavijo razcvet tega kraljestva. Egipt je izmenično pod vladavino Perzijcev, nato pod Ptolemerci in Aleksandrom Velikim. 30 pr. n. št. zasedejo deželo Rimljani, ki je v naslednjih 400 letih rimska provinca. Pestro zgodovino te dežele lahko pripišemo kalifom, mamlukom, osmanom, Napoleonu in britanski kolonialni moči. Egipt je od leta 1953 republika, ki se je v preteklih letih zelo približala zahodu. Napetost z vzhodnim sosedom Izraelom se po konfliktu glede polotoka Sinaj še ni čisto pomirila. Kljub težki poziciji za pogajanje med lojalnostjo do arabskih dežel in interesom po zadovoljitvi regije, se je Egipt izkazal kot posrednik mirovnega procesa na Bližnjem vzhodu.
Država v glavnem proizvaja bombaž za izvoz, ki uspeva na umetno namakanih površinah ob Nilu. Glede ekoloških posledic monokultur in problema jezu v Assuanu (visok delež soli v zemlji in znižanje gladine Nila) še žal niso našli rešitve. Turizem je bil v preteklih letih pod močnim vplivom terorističnih napadov islamskih fundamentalistov, ampak je kljub temu še poleg Sueškega prekopa prvi vir dohodka.
Rastje in živalstvo
Egipt je eno najbolj vročih, suhih in negostoljubnih področij na svetu zaradi svojega vročega in suhega podnebja. Vegetacije je po vsem Egiptu malo, več kot 96% dežele premore le kakšne puščavske rastline, ali pa nikakršne vegetacije. Edine stalnice se nahajajo v dolini reke Nil in v njegovi delti. V Libijski puščavi ob Sredozemski obali najdemo stepi podobno področje z grmičevjem in enodnevnim zelenjem. Bolj v notranjosti se rastlinje redči. V depresijah s slanimi izviri najdemo vegetacijo, ki ima rada slano področje, v oazah pa najdemo mnogo tudi evropskih vrst rastlinja – najdemo razne palme, akacije,… Na stepskem področju ob dežju rastje zacveti, a kmalu izgine. V hribovitem predelu arabske puščave so nalivi pogostejši, zato najdemo tu več akacij in drugih ljubiteljic bolj suhega podnebja. Samo hribovje pa je večinoma brez rastja.
S civilizacijo je dolina Nila izgubila prvotno vegetacijo – lotos, včasih zaščitni znak Egipta, lahko sedaj najdete le še v parkih. Pravih gozdov v Egiptu ni, obstajajo pa manjši nasadi sadnih dreves in palm. Drevesa so ponekod nasajena tudi zato, da preprečujejo močne vetrove in pretirano erozijo. Najdemo lahko evkaliptus, oliv pa tu ne vidimo, razen v nekaterih oazah, pa še te so slabe kvalitete. Najljubše okrasne rastline so jasmin, oleander, hibiskus, bambus in druge.
Živalstvo je v veliki meri odvisno od rastlin, zato v puščavah zapazimo le manjše in manj zahtevne vrste. V polpuščavah in stepah lahko naletimo na gazele, puščavske lisice, šakale in hijene, pa tudi več krst kuščarjev, na primer na kameleona ali pa na več vrst kač, mnoge med njimi strupene, razne kobre in gadje. Ptic ni veliko, več jih je v času selitev, ko si za nekaj časa odpočijejo v oazah.
V dolini Nila je življenje bolj pestro, čeprav je človeku že uspelo izničiti marsikatere lepote. Zelo značilen je na primer nilski konj, ki so ga preganjali zaradi zelo cenjenega zobovja in kože, zato je tudi izumrl. Podobna usoda je doletela krokodile, ki so v mnogih predelih že izginili. Prav tako naj bi se zgodilo z levi, nekimi vrstami ovc in gazel. Na Sinajskem polotoku je preživelo nekaj leopardov, risi in divje mačke naj bi se zatekli v gorovje vzhodne puščave. Ostalo je precej majhnih živali – miši, podgan, zajcev,… Ob sami reki najdemo tudi žabe. V nižjem Egiptu so značilne leteče lisice.
V zelo namočenih predelih najdemo tudi race, štorklje, flaminge, gosi, tresorepke in druge ptice. Po vsem tem področju najdemo veliko golobov, vrabcev, ščinkavcev, krokarjev,… Osli, mule in enogrbe kamele so tam še vedno uporabljane za prenašanje bremen, gojijo tudi ovce in koze, medtem ko prašiče najdemo le pri Koptih, saj muslimani ne jedo svinjine. Veliko je seveda insektov, predvsem v vlažnejših predelih okoli reke Nil. V Rdečem morju pa je veliko morskih psov in raž, najdemo tudi korale.
Gospodarstvo
Najpomembnejša za egiptovsko gospodarstvo je agrikultura, na čelu s sladkornim trstjem, rižem, koruzo, pšenico, bombažem in veliko vrstami sadja in zelenjave. Ta seveda najbolj cveti v okolici Nila, kjer je zemlja najprimernejša, brez namakanja pa ne bi uspevala. Prebivalstvo te dežele zelo hitro narašča, zato domača agrikultura ne zadosti potreb po prehrani in morajo hrano tudi uvažati.Glavne industrijske panoge so živilska, tekstilna, kemična, … Po letu 1940 se je gospodarstvo začelo bolj razvijati zaradi investicij tujih držav.
Izvozijo največ bombaža, tekstila, nafte in naftnih derivatov. Najpomembnejša naravna bogastva so plini, svinec, železove rude, mangat, … Kljub velikim rezervam goriva pa Egipt trpi za pomanjkanjem energije, največ zaradi neprimernih energetskih postaj.Precej pomemben bi lahko bil ribolovov, vendar so darovi voda v Egiptu še premalo izkoriščeni.
Tudi turizem prinaša svoj vir zaslužka. Država pa tudi denarno podpira turistične delavce z namenom modernizacije hotelov.Na splošno se je po letu 1970 povečal pritok denarja iz tujine, zato se je zelo razvil prometni sistem, graditi so se začele bolnice, nove šole,…
Zgodovina
Korenine Egiptovske civilizacije segajo več kot 60.000 let nazaj, ko so se začele prve naselbine ob reki Nil. Egipčani so zelo ponosni, da so nasledniki prvih človeških civilizacij. Iz tistih časov so najdena grobo oblikovana kamena orodja. V vsej tej resnično bogati in pestri zgodovini so nekatera obdobja še posebno pomembna za razvoj egiptovske in tudi evropske družbe in kulture. Takšno obdobje je bila na primer združitev zgornjega in spodnjega Egipta nekje v 3. tisočletju pred našim štetjem, ko se je vsa moč združila v rokah kralja, Egipt pa je postal prva organizirana družba. Egipčani so prvi verjeli v življenje po smrti in med prvimi, ki so vrezovali podobe v kamenje in skale. Bili so zelo razviti – razvili so svoj sistem pisanja, uspeli so napovedovati poplave Nila, izvajali so operacije, svoje stene pa so okraševali z naturalističnimi freskami v izrazitih barvah. Vsa zgodovina te dežele je zapisana v mnogih starodavnih stavbah po celem Egiptu.
Obdobje kraljestva se deli v tri dobe in sicer v obdobje starega kraljestva (2640 do 2160 p.n.š.), v katerem se je zamenjalo 6 dinastij, potem obdobje srednjega kraljestva (2040 do 1650 p.n.š.) in obdobje novega kraljestva, ki je trajalo do leta 712. V starem kraljestvu se je začela gradnja slavnih piramid, simbolov nadmoči, božanskosti in kraljevosti. V času srednjega kraljestva se je Egipt kulturno in umetniško obogatil, geografsko pa se je razširil preko svojih meja. Najmočnejše pa je bilo kraljestvo v novejši dobi, ko se je spremenilo egiptovsko življenje in kultura, zidati so pričeli nove stavbe. V tem času so se Egipčani veliko bojevali in osvajali nova ozemlja. Ob koncu tega obdobja je Egipt padel v roke Etiopijcev. Kljub temu, da so Egipčani za nekaj stoletij izgubili samostojnost, pa so še vedno lahko ohranjali svojo kulturo, ki je ponovno zacvetela. Od leta 332 do 30 pred našim štetjem so bili Egipčani pod grško oblastjo, ki so prav tako cenili kulturo in navade te dežele.
Za Grki so v deželi oblast prevzeli Rimljani. Vladanje Bizantincev od leta 395 do 638 pa je v deželo prineslo precejšnje spremembe v umetniškem in intelektualnem življenju.Naslednji zelo pomemben dogodek je bilo verjetno osvajanje Arabcev leta 641, saj je prineslo islamizacijo in arabizacijo te dežele. Celo tisti, ki se še danes oklepajo drugih religij, so sprejeli arabizacijo – govorijo arabski jezik in so asimilirani v arabsko kulturo. Egipt je bil sicer pod arabsko oblastjo, a v devetem stoletju se je pojavilo več dinastij, ki so dobile precejšnjo kontrolo nad usodo Egipta. Do leta 1517 so Egiptu tako vladali mnogi neodvisni vladarji – Fatimidi, Ayyubidsi, Bahrite Mamelukesi,… V tej periodi je bil ustanovljen Kairo kot prestolnica države, pa tudi kot religiozni, prosvetni, umetniški in arhitekturni center države.
Leta 1260 je tedanji voditelj Qutuz usmeril svoje sile v ustavitev Mongolov, ki so tedaj osvajali arabski svet, in jih premagal v bitki pri Ayn Jalut in Palestini. Njegov naslednik Baybars I je ustanovil dinastijo, ki je trajala skoraj 3 stoletja (Bahrite Mamelukesi).Leta 1517 pa je Egipt osvojil Sultan Selim I in ga priključil Otomanskemu imperiju. S Turki se je spopadel tudi Napoleon, ki je uspel osvojiti Zgornji Egipt le za nekaj let, saj so leta 1801 Britanci dokončno pregnali Francoze iz Egipta. Egipčani so se ves čas trudili za svojo neodvisnost – najprej pod Otomanskim imperijem in nato še pod Britansko oblastjo. Leta 1882 so namreč Britanci prispeli v Alexandrijo in jo okupirali. Od tedaj dalje so imeli Britanci dominanten vpliv na Egipt. Med prvo svetovno vojno so razglasili Egipt za svoj protektorat. Egipčani so nadaljevali s svojimi boji in leta 1922 so ga proglasili za neodvisnega, vendar so resnično moč v državi obdržali Britanci. Končna samostojnost je bila dosežena v letih od 1952 in 1956, ko je tedanji Egiptovski predsednik Nesser razglasil nacionalizacijo Sueškega kanala. Do konca leta 1956 so bile Britanske čete umaknjene iz dežele.Omeniti pa je potrebno še Egiptovski konflikt z Izraelci, ki se je končal leta 1979 s kompromisom doseženim v Camp Davidu.
Ljudje
Turisti ponavadi pričakujejo robate in neprijazne Arabce in Egipčane, a že zelo hitro spoznajo njihovo prijaznost in gostoljubnost. Tako vsakdo odnese s seboj lep vtis o tukajšnjih ljudeh. Dobri odnosi so Egipčanom zelo pomembni. S prijatelji imajo zelo tople odnose, ob pozdravu se poljubljajo na lica. Pri pogovoru se človeku zelo približajo, kar je za koga lahko moteče. Vendar to naredijo le pri človeku istega spola. Če je sogovornik nasprotnega spola, se vam ne bo tako približal. Glede odnosa med spoloma so namreč precej zadržani, vsaj v javnosti. Nevljudno naj bi bilo, da se neporočena moški in ženska držita za roke, kaj šele, da se poljubljata.
Egipčani zelo radi pomagajo in vam priskočijo na pomoč tudi tedaj, ko to povsem spremeni njihove načrte. Prvo povabilo, na kosilo ali večerjo na primer, ponavadi Egipčani zavrnejo, zato je primerno, če to naredite tudi sami. Če daste obljubo, da boste nekoga obiskali, to vsekakor naredite, drugače bo gostitelj užaljen in ponižan.
Egipčani so resnično zelo verni in vera uravnava njihova življenja. Zahodnjaki mnogokrat ne razumejo njihovega načina življenja in predanosti veri. Ravno zaradi verske vzgoje verjetno Egipčani postanejo tako ustrežljivi in prijazni ljudje. Predvsem če boste pokazali razumevanje in spoštovanje do njihove vere in načina življenja, boste v Egiptu zelo zaželeni.
Družina jim pomeni zelo veliko, povezani so v dobrih in slabih časih. Moški v hiši skrbi za žensko – mož za ženo, brat za sestro. Pogosto se zgodi, da starši načrtujejo prihodnost svojih otrok.
Egipčani so zelo ponosni na svojo zgodovino in na to, da so nasledniki prve civilizacije na svetu. Zato jih vsekakor zelo očarate, če poznate njihovo zgodovino.
Navade in običaji
Upoštevaje lokalne navade in običaje (nobenih izzivalnih oblačil ali uživanja alkohola v javnosti). "Bakšiš" - v Egiptu ne gre brez napitnine. Če ste v skupini, vam ni treba skrbeti še za napitnine, ker že vodnik poskrbi za to. V restavracijah in za taksi je običajna 10 % napitnina, drugače stane še tako majhna usluga nekaj kovancev. Napitnina je za nekatere osnova za preživetje, in bi se naj - sicer ne preveč radodarno - dajala. Prosjačenje - v bližini turističnih atrakcij je veliko otrok. Ponavadi umazani, podhranjeni in lačni, upajo na darove bogatih turistov. Zelo težko je prepoznati, ali je kdo resnično lačen ali je to zanj samo dodaten vir dohodka. Bolj je razvidna revščina invalidov, ki prosjačijo v večjih mestih. Za invalide je to edina pot, da s tem zaslužijo za golo preživetje.
Jezik
Uradni jezik v Egiptu je arabski. Ta jezik je sicer zelo razširjen po Severni Afriki, a ima veliko narečij. Najbolj pogosto znajo domačini francosko in angleško, v šolah pa dajejo v zadnjem času poudarek tudi nemškemu jeziku.
Kulinarika
Hrana in pijača sta zelo podobni ostalim arabskim kulturam. Egipt praktično nima lastnih karakterističnih specialitet. Arabska hrana je na splošno zelo kalorična in zelo začinjena za evropski okus. Veliko jedi je narejenih iz ovčjega mesa, govedine in perutnine, svinjine seveda ne boste našli. Poleg tega vam dostikrat postrežejo riž, črn fižol, črn kruh in ogromno solat, zelenjave in omak, ki pa so zelo začinjene. Njihove sladice so zelo sladke, narejen iz veliko sladkorja, medu, sirupov, olja, raznih oreščkov in podobnih nasitnih živil.
Mesne jedi, ki si jih lahko privoščite, so na primer:
- molokhiya - začinjena juha, ki vsebuje meso, riž in česen
- kebab - jagenjček na žaru
- kofta - pečene mesne kroglice
- fata - kuhano ovčje meso z rižem in drobtinami
- kalawi - pečena ledvička z začimbami
- hamam mashwi - pečen golob
- hamam fil tagen - pečen golob z rižem in omako
- gambari - jamske kozice
- dolma, wara inad - listi vinske trte, polnjeni z mletim mesom in rižem
- mosaka - jajčevec, polnjen z mletim mesom
Od zelenjavnih jedi pa si lahko privoščite:
- ful medames - črn fižol v olju z limono in soljo
- tahina - omaka narejena iz sezama, oreščkov in začimb
- dima - pekoča paradižnikova omaka
- salata beladi - zelena solata
Sladice pa so naslednje:
- mhalabiya - rižev puding ali puding iz koruzne moke z rožno vodo in oreščki
- konafa - tortica s kremo ali oreščkovim nadevom
- ataif - palačinke, namočene v sirup
- baklawa - sladice z oreščki, medom, sirupom in oljem
Od pijač lahko poskusite njihovo kavo (kahwa) ali čaj (shy ali karkade – to je poseben čaj iz cvetov). Erkesus je njihov liker rjave barve. Vin imajo več vrst, saj je ta pijača pri njih znana že zelo dolgo. Bela vina so na primer Cru des Ptolémées (rahlo sladkasto svetlo vino), Reine Cléopâtre (sladko zlatorumeno desertno vino), Muscat d"Egypte (težko in sladko desertno vino), Nefertiti (lahko in sladko vino z aromo muškata), Castel Nestor (rahlo obarvano in sladko vino),… Če obožujete rosé, si privoščite Rubis d"Egypte, ki je suho in rahlo obarvano vino. Rdeča vina pa so Omar Khayyam (temno rdeče, suho in težko vino), Château Gianaclis (suho, temno rdeče vino) in Pharaoh"s Wine (temno rdeče in suho).
Atrakcije in znamenitosti
Najbolj znane arhitekturne lepote so seveda piramide. Najbolj znane so verjetno piramide v Gizi, blizu Kaira. Vendar pa piramide niso edino, kar lahko vidite v Egiptu. Največ življenja najdete ob izlivu Delte. Tam so večja mesta na primer Alexandrija, Marsah Matrouh in Said. V Alexandriji pa pravzaprav najdete bolj evropsko arhitekturo kot v Kairu. Vseeno si lahko ogledate mnoge muzeje, znamenite stavbe in gradiče. V Saidu lahko obiščete nacionalni ali vojaški muzej.
Precej zanimivih mest najdete tudi ob reki Nil. Aswan je zelo umirjeno mesto, s svojo lepoto pa očara marsikaterega turista. Zanimivi so tudi okoliški otočki, najbolj otok Elephantine. Luxor poleg Kaira hrani najlepše ostanke faraonov. V Hermopolisu si lahko ogledate krščansko baziliko, na splošno pa stavbe tega mesta niso zelo stare.
Najznamenitejši pa je seveda Kairo, ki vam ponudi največ arhitekture iz časov faraonov, vključujoč piramide v Gizi. Ostanke starodavnih naselbin najdete na gori Sinai ali pa v Siwi.
Egipt turista očara že s svojo arhitekturo, tako da mnogi pozabijo na naravo, v kateri se le-ta pojavlja. Največja naravna atrakcija te dežele je prav gotovo njen vir življenja, torej reka Nil. Ta že tisočletja s svojimi naplavinami uravnava življenje tamkajšnjih ljudi, pa tudi rastlinja in živali. Sončni zahod, ki ga opazujete na tej reki je nepozaben. Tudi delta te vodne lepotice ima svoj čar, saj je na njenem področju združeno skoraj vse življenje Egipta. Posebno lepoto ima tudi Naserjevo jezero, po katerem se lahko zapeljete s katero izmed tamkajšnjih ladjic.Tudi puščava vam lahko ponudi svoje lepote, čeprav se turisti precej izogibajo njenih nevarnosti. Za turista je prav gotovo svojevrstno doživetje tudi kak dan v oazi.
Prireditve in prazniki
Ramadan je sveti mesec islamskega leta. Tedaj Muslimani ne jedo, pijejo, kadijo in nimajo spolnih odnosov podnevi, temveč tedaj traja slavje.
V začetku leta priredijo Egipčani knjižni sejem in pa filmski festival. V Hurghadi ob Rdečem morju je v februarju mednarodni ribolovski turnir. Marca je znan letni sejem cvetja v Ormanovih vrtovih, Sharii Gizi in v Gizi. Tedaj poteka tudi otroški filmski festival.Poleti ni veliko prireditev zaradi vročine, zato pa sta september in oktober veliko bolj radodarna s prireditvami. Takšen festival je na primer festival vseh mest z imenom Alexandria (na svetu jih je preko 40), ki se odvija ravno v egiptovski Aleksandriji. V Ismaliji je oktobra mednarodni folklorni festival, ki se ga udeležijo ljudje z vsega sveta. V tem mesecu je tudi Faraonov rally preko puščave Egipta.
Novembra lahko obiščete show z arabskimi konji ali mednarodni sejem otroških knjig. Decembra pa je na vrsti mednarodni filmski festival.
1.januar, 1. maj, 18. junij, 23. julij, 6. oktober in še številni, vsakoletni islamski prazniki, ki so ob različnih datumih glede na lunin koledar. Petek je dan počitka, v primeru, da je državni praznik v petek, se ta prenese na naslednji delovni dan. Glavne počitnice so od junija do avgusta, v tem času ima tudi veliko Egipčanov počitnice. Za urade velja: zasebna podjetja javnega sektorja si sama določajo vikend (trenutno petek / sobota ali petek / nedelja).
Osnovne besede
Abahkum bil-kher / Sabah el-kher = dobro jutro
Mesakum bil-kher / Mesikum bil-kher = dober večer
Kattar kherak = hvala
Min fadlak = prosim
Aiwa / na"am = da
La = ne
Nabid / nebit = vino
Moyya = voda
Ma" daniya = mineralna voda
Bira = pivo
Fakha / fawakih = sadje
Asir fakh = sadni sok
Kahwa = kava
Shay = čaj
Laban = mleko
"esh = kruh
Gibna = sir
Lahm = meso
Promet
Dežela ima precej urejen notranji promet. Po Egiptu se lahko peljete z letalom, saj imajo dve letalski družbi, ki skrbita za notranji polet, to sta Egyptair in Air Sinai. Egyptair dnevno leti iz Kaira v Alexandrio, Luxor, Aswan, Abu Simbel in Hurghado, dvakrat tedensko pa tudi v oazo Kharga. Air Sinai leti iz Kaira v Hurghado, Al Arish, Tabo, Sharm el Shaykh, St. Catherine’s Monastery, El Tor in v Tel Aviv v Izraelu.
Na področju Nilove delte je precej železniških prog, ki povezujejo glavna mesta tega področja – Alexandrijo in Kairo. Obstaja tudi linija ob Nilu od Kaira do Aswana, ki jo uporabljajo predvsem turisti. Na področju Delte se lahko peljete tudi z avtobusi, ki so precej udobni in tudi točni.
Po Nilu pa se lahko zapeljete tudi z udobnimi potniškimi ladjicami na manjše križarjenje, ki traja nekaj dni. Ponavadi se nahajajo med Aswanom in Luxorjem. Postrežejo vam s tipičnimi egiptovskimi jedmi. Občasno organizirajo tudi vožnje preko Sueškega kanala. Lahko vas zapeljejo tudi po Naserjevem jezeru.
Če potujete z avtomobilom, morate vedeti, da je edini predel z relativno dobro urejenimi cestnimi povezavami Nilova delta. Razen glavnih cest naletite na zelo slabe ceste. Če vozite po puščavi, morate imeti dobro opremljen avtomobil, s seboj imejte popoln komplet orodja, precej pitne vode. Vedno potujte skupaj s še kakim drugim avtomobilom. Če je možno, o svoji poti obvestite policijo. Če se vam avto pokvari, ne zapuščajte vozila, da se ne bi izgubili.Voziti morate po desni, prehitevate po levi. Tudi tu velja desno pravilo, vendar je tudi ta, kot mnogi drugi prometni predpisi, pogosto kršen. Znaki so pisani predvsem v arabščini, zato se lahko znajdete v težavah. Izogibajte se nočnim vožnjam. Turist, ki se znajde v nesreči, mora takoj na policijo prijaviti nesrečo (če je kriv ali ne), drugače lahko naleti na nepredvidene reakcije domačinov.Omejitve v poseljenih delih so 50 km/h, s prikolico le 30 km/h. Zunaj teh naselij je omejitev 80 km/h, s prikolico le 50. Bencin je neprimeren za ameriške in evropske avtomobile. Avto lahko tudi najamete in sicer v Kairu ali v Alexandriji.
Varnost / opozorila
Zaradi terorističnih napadov islamskih fundamentalistov obstaja večji varnostni rizik za vso državo. V septembru in novembru v letu 1997 je prišlo do nemirov v Kairu, nato se je v Luxorju zgodil krvavegi teroristični napad, kjer je umrlo 70 ljudi. Od takrat obstajajo zaostreni varnostni ukrepi, da tako zaščitijo turiste v večjih turističnih centrih. Ali bodo le-ti pokazali željen učinek, pa je glede na brezobzirno ravnanje teroristov vprašljivo. Na Sinaju, na določenih področjih vzdolž Rdečega morja, obalnega področja El Alamein in mejnega območja Libije in Sudana so še minska polja, ki pa so težko prepoznavna (lokalni vodič, ki ta polja pozna, vam lahko reši življenje).
V primeru, da se podate na področje z višjim varnostnim rizikom, se natančno informirajte o varnosti na tem področju.
V Kairu skoraj ni kriminala. Mnogi menijo, da je to zaradi zelo visokih kazni, pravi razlog pa je verjetno v predanosti tukajšnjih ljudi svoji veri. Navidezna odsotnost pitja alkohola in jemanja drog zaradi vere je gotovo povezana z odsotnostjo kriminala.
Kriminala torej skoraj ni, nasilje je omejeno na družine. Na turističnih področjih se seveda lahko najdejo kakšni žeparji in manjši tatovi. Zato pazite na svoje stvari in vedite, da je policija skoraj vedno kje v bližini.
Za ženske je pomembno, da so previdne predvsem na področjih nekoliko izven turističnih naselij. Pametno je tudi, da ne sprejmete povabila na pijačo od neznanega človeka, pa čeprav v večini primerov ta ne misli nič slabega.
Zdravje in preventiva
Za ljudi, ki so bili 6 dni pred prihodom na kakšnem izmed predelov, ki so nevarni za okužbo z rumeno mrzlico in kolero, je potrebno potrdilo o odsotnosti te bolezni, ki ga dobijo skoraj pri vseh zdravnikih.Cepljenja niso potrebna, a je primerno in priporočljivo, da pred odhodom preverite, ali ste bili cepljeni proti hepatitisu A in B, tifusu in otroški paralizi ter tetanusu. Lahko se cepite tudi proti koleri in vzamete s seboj zavojček tablet proti malariji. Paziti se morate pikov komarjev, ravno zaradi nevarnosti malarije.
Voda iz pipe ni kužna in jo lahko pijete. Ker pa je voda drugačna, kot ste je vajeni, lahko v kombinaciji z drugačno prehrano povzroči prebavne motnje. Zato je dobro paziti, kaj jeste in pijete, predvsem če imate že tako težave z želodcem. Pazite tudi, da si pogosto umijete roke z milom. Da bi se izognili pikom insektov, je primerno, da ne hodite bosi. Predvsem je potrebno, da se primerno zaščitite pred soncem, da se izognete opeklinam in sončarici. Da ne bi prišlo do dehidracije morate veliko piti in zaužiti izgubljeno sol. Zaradi drugačne hrane lahko pride do želodčnih težav. Temu se lahko izognete tako, da pazite na prehrano in ne pijete preveč hladnih pijač. V restavracijah se ne bojite okužb, saj so vse restavracije strogo nadzorovane.
Zdravstvo v Egiptu je zelo urejeno in dobro razvito. Na voljo imate veliko vladnih in privatnih bolnic, ki so vse zelo moderno opremljene in urejene. Veliko bolnic pa zahteva takojšnje plačilo stroškov. Možnost za povrnitev stroškov v Sloveniji imate le, če imate izpis diagnoze in račun za plačano storitev.
Mnoge barke, ki plujejo po Nilu nimajo svojega zdravnika, a včasih zaposlijo kakšnega praktikanta (ki ni vedno najbolje usposobljen).
Bodite pozorni na to, da so visoka vročina in sončni žarki, predvsem v poletnih mesecih, zelo obremenjujoči za telo. Predvsem v času, ko se privajamo na drugo podnebje, bi se naj izognili večjim telesnim naporom in spili veliko tekočine. Priporočamo lahko hrano, izogibajte se mastnim jedem in pijte čim manj alkoholnih pijač.
Uživanje sadja in zelenjave, ki raste v zemlji in se ga ne da olupiti, se odsvetuje. Sadje naj bi se olupilo in opralo. Tukaj velja načelo: Wash it, cook it, peel it, boil it or forget it. Izogibajte se kopanju ali neposrednemu stiku s stoječimi vodami. (nevarnost bilharcioze)!
Elektrika
Normalna napetost je 220 voltov, občasno 110 voltov. Vtičnice imajo po dve luknji. (potreben je adapter)
Odpiralni časi
Banke: od 8.30 - 14. ure (petek in sobota zaprto)
Trgovine: od 10. - 22. ure
Za trgovine z živili ni predpisanih odpiralnih časov.
Uradi: od 9.-16. ure; med vikendi so uradne ure različno.
Fotografiranje in varnost
Fotografiranje pokrajinskih in kulturnih objektov je dovoljeno brez omejitev - strogo prepovedano je fotografiranje mostov, pristanišč, tovarn, letališč, strateških in vojaških točk. Za snemanje / fotografiranje v grobnicah, muzejih se zaračunavajo visoke pristojbine!
Spominki
V bazarju (souk) se zbijajo cene, ne bodite nešportni in se podajte v to, če vas zanima določen artikel. Ne sramujte se zniževati cene, ker je ponavadi osnovna cena zelo visoko nastavljena. V kolikor pokažete pravi interes za nakup, vas povabijo na skodelico čaja, kjer se testira vaše znanje v zbijanju cen. O večjih nakupih se pri prijateljih in znancih pozanimajte o cenah. Začimbe, blago, izdelki iz medenine in seveda preproge in zlatnina so pri turistih zaželeno blago. Zlato je relativno poceni, čeprav ne vedno po srednjeevropskem okusu.
jessy6
