Žepnina

7. nov 2008 8:33

Ups, kam je tale italijanska otroška soba pripeljala.... Sama ne poznam toliko italijanskih družin, da bi lahko na tem vzorcu kaj rekla. Sem pa videla na sejmih pohištva in v pogovorih z oblikovalci, da te povpraševanje po "sobi za velike otroke" v Italiji obstaja in da je to pomemben prodajni segment in da je v drugih državah tovrstno povpraševanje manjše.... Recimo, drugje je povpraševanje po pohitšvu za majhne otroke, za šolarje in najstnike, za starejše otroke in mlade odrasle pa ne več....ker jih nakup pohištva za svojo sobo v stanovanju staršev ne zanima več, temveč varčujejo za svoj domek. Iz česar je moč sklepati da gre za specifično drugačen življenski vzorec. Vendelina jr.

7. nov 2008 9:12

Zelo zanimiva tema in razprava. Naj dodam še svoje razmišljanje : Imam otroke stare 11 in 12 let, ki nimajo žepnine, ne "popotnice" in ne dobivajo nobenega plačila za opravljanje raznih gospodinjskih del. Imata nekaj svojega denarja, ki sta ga dobili za rojstni dan ali pa jima je ostal od kakega športnega dne, ker ga nista zapravili. S tem denarjem si včasih kupita kakšne uhane, ali pa verižico, ali pa kakšno majčko, ki je res " ful zakon ". Moje mnenje je, da žepnine ne rabita. Za vse stvari, ki jih potrebujeta ali si jih želita se pogovorimo, in v večini primerov tudi dogovorimo. Pri tem, pa vedno upoštevam najprej zdravje, se pravi, če hočejo imeti doma vsak dan vrečko čipsa, ali če se začne namigovanje o pirsingih je odgovor NE. O " popotnici" pa menim, da je vredu, če za njo skrbijo npr. stari starši, da bi pa odpirala dva računa, plačevala vsak mesec dvojne stroške vodenja računa in še denar drobila na tri dele, se mi pa ne zdi racionalno. Tako ali tako mi je jasno, da jima bom dala neko popotnico, ampak, če s tem denarjem lahko upravljam sama in ga vežem, ali kupujem delnice ali ga kako drugače plemenitim, zakaj bi to namesto mene delala banka in mi zato še zaračunavala stroške. In tretja stvar, plačevanje za hišna opravila, lepo vas prosim, NIKAR in NIKOLI. In še nekaj : učenje , branje in vse kar je povezano s šolo. To preprosto mora biti narejeno. In če je narejeno dobro,je to potrebno pohvaliti, tega ni nikoli preveč v tem primeru. Če pa se je potrebno za to, otrok naredi nalogo pregovarjati pol ure, pa mislim, da je potrebno otroku odvzeti pravico do tiste stvari, ki mu je najljubša npr. gledanje njegove najljubše oddaje. Seveda se je o tem treba pogovoriti in mu jasno povedati zakaj smo se tako odločili in kaj mora storiti, da bo dobil nazaj kar je izgubil. Brihta

7. nov 2008 10:09

V Italiji sem živela nekaj več kot štiri leta in v tem času sem spoznala, da so oni družinsko dosti bolj poveazni kakor pa je to pri nas. Pa s tem ne mislim rečt, da je za nas družina manj pomembna kot pa za njih, ampak na drugačen način. Tega ne znam prav dobro razložiti, to človek pač začuti, ko preživi daljši čas med njimi oz. sklene prijateljstva. Je pa tudi res, da marsi komu se ne mudi "na svoje", pa ne tolko zato, ker bi bil doma bolj komot, ker je mama tista, ki vse naredi za njih, ampak bolj zaradi tega, ker imajo tako pač manj stroškov in si lahko privoščijo razna potovanja, izlete in podobno. To lahko povem iz lastnih izkušenj z druženjem in pogovori s tamkajšnjo mladino. Pa tudi to sem takrat ugotavljala, da se oni kasneje poročajo in se kasneje odločajo za potomce kot pa naša mladina. So pa seveda tudi tam izjeme, v takem in drugačnem smislu, kot povsod pač. Vsekakor pa tega "napada" na mamoF in Vendelino ne razumem, saj po moje nista želeli nič slabega povedati. carli

7. nov 2008 10:18

Nola, daj v drugo, okej. Ti si pa toliko inteligentna, da ločiš, kaj je "ad rem" in kaj je "ad hominem" in zato je tvoje zaletavanje nespodbono in neprimerno. Vendelina jr.

7. nov 2008 12:49

Draga Nola, na tem mestu se opravičujem tebi in vsem drugim, ki sem jih svojim navajanjem stereotipov o določenem trendu, pobranem iz največjega slovenskega dnevnega časopisa - rubrika "panorama", užalila ali kako drugače vznemirila. In tistega para, ki ga omenjam, ne poznam dobro, dva dni smo se družili, o svojih življenjskih navadah sta govorila sama in to prav na način, da jima je tako "bolj udobno". Me ne bi niti zamimalo njuno privatno življenje, če "treh domov" in "ljubezenskega gnezdeca" ne bi sama kar naprej omenjala. In, priznam, o nekaterih stvareh razmišljam pač na svoj način, ta pa je seveda vsaj delno pogojen z vzgojo mojih staršev, okoljem, v katerem živim in drugimi vplivi od zunaj, tudi "slovensko zaplankanostjo", če hočeš. mamaF - Mojca Sporočilo je spremenil(a) mamaF dne 07. nov 2008 12:55:44