10. okt 2007 12:36
Saj nobeden ni znal iz prve. Jaz sem se do 13. leta v velikem loku izogibala kuhinje, potem je šla pa mama v bolnico in mi je dala kratka navodila za kuhanje golaža. Ni mi bilo čisto jasno, kako bi se zadeve lotila, pa sem si mislila, saj je vse užitno, ergo največ, kar je lahko narobe je to, da bom falila okus ali pa da se bo zadeva zažgala in bo treba jesti v restavraciji. In s pristopom da niti najslabši scenarij ne bo katastrofičen, sem naredila golaž. Sploh ni bil slab. Naslednji dan sem si zamislila, da bi naredila bržolico. Prebrala recept, memorirala, zaprla zvezek z recepti in se lotila kuhanja. Nekje na sredi sem pozabila, kaj je treba narediti, pa sem zadevo naredila po svoje. In je uspelo.
Večina stvari mi je potem v nadaljnji letih uspela, pri sladicah pa moram vsaj dvakrat poskusiti, da je tretjič zadeve okej. Če mi uspe sladica od prve, potem ni kaj posebej prida že po osnovnem receptu. Za amaterko sem za štedilnikom kar dobra. Pa ni me strah stvari metati v lonec in sproti poizkušati, kaj nastaja - pa kaj potem, če ni čisto po receptu, dokler ima okus, je v redu.
Hočem reči: edino, na kar moraš paziti v kuhinji je, da česa ne pokvariš do te faze, da pride do požara ali česa podobnega. Ne sekiraj se, če kaj ne bo uspelo prvič. Poglej, kaj je šlo narobe in v petnajstem poskusu bo najbrž uspelo.
Rezanja čebule in ostalih zadev se naučiš tako, da kupiš čebulo, jo olupiš, vzameš srednje velik nož in narežeš. Vmes malo jokaš, spada zraven. Ko to tehniko osvojiš, si pa za nagrado kupi rezalnik in bo strojček to narezal.
Pa kakšno oddajo o kuhanju poglej - da vidiš, kako to delajo profiji. Tam se človek marsičesa nauči.
Če ne veš, katera začimba in kaj kam paše - verjetno si bila v kakšnem gostišču, kjer si že kakšno hrano naročila - vprašaj tam, kako so jo pripravili - natakarji ti vsaj splošne informacije pove.
Vendelina jr.