13. maj 2004 19:45
Ja, torej, če bi se držala Montignaca še naprej, se zagotovo ne bi zredila. Naredila sem namreč nekaj napak, največja pa je bila ta, da sem kupila aparat za peko kruha. Drugače pa moram priznati, da sedaj drugače gledam na prehrano. Doma jemo v glavnem samo polnozrnati kruh, polnozrnate testenine, rjavi riž in zelo malo sladkorja. Tudi obroki niso več sestavljeni iz ne vem koliko jedi in prilog. Seveda pa razna praznovanja naredijo svoje. Letos spomladi sem poizkusila z ločevanjem hrane 90 dni pa mi ni uspelo. Zato se vračam na Montignaca - prvo stopnjo. Nekaj hrane pri Montignacu je res prepovedano, vendar tudi on pravi, da je grešiti dovoljeno, če je zadeva vredna greha.
Pri prehranjevanju po Montignacu je veliko pozitivnih zadev: nikoli nisem bila lačna (vsaj ne pretirano), uredila se mi je prebava, brez teže v želodcu sem vstajala od vsakega obroka in kilce so šle lepo dol. Montignac mi ustreza, ker zjutraj zajtrkujem, večerja pa je bolj skromna. Tudi nisem strasten ljubitelj sladic (čeprav se jih ne branim), imam pa rada meso in zelenjavo. Moja strast in greh so pizze, a sem se navadila na testo iz polnozrnate moke, 90 dnevna dieta pa mi je še dala idejo glede zelenjavne pizze.
Med prehranjevanjem po Montignacu sem tudi preverila, da moški resnično hitreje in lažje shujšajo. Mož je z enakim prehranjevanjem in gibanjem shujšal 26kg, jaz pa kot že rečeno 10 kg. Je pa tudi res, da jih je imel vseh 26 preveč, meni pa sta do gimnazijske teže manjkali še dve kilci. Tudi kolegica je hujšala skupaj z možem in se ji je zgodilo enako.
No, sedaj pa zopet začenjam.
lp, Župca