Tašča - snaha

Drage tašče oziroma tiste, ki se boste v tej vlogi prej ali slej znašle. Zanima me, kakšno snaho si želite? Kakšna naj bo v odnosu do vas, do vašega sina? Kaj bi vas razjezilo?

Znano je, da se največji konflikti pojavljajo ravno na tej relaciji, zato sem se osredotočila le na ti dve vlogi.

kletka

Temo je spremenil(a) kletka dne 03. okt 2007 12:48:39

3. okt 2007 13:02

Ena taka tema je že bila pa si to poglej, preden bo spet špetir http://www.kulinarika.net/forum/topic.asp?TOPIC_ID=8034šč

3. okt 2007 13:02

Taščo imam, vendar sve v diplomatskih odnosih. Jaz pa še nisem tašča. Ne vem, kako bo. Upam, da ne bo kakšna zadrta snaha in čemerasti zet. No, bomo videli. Drugače se z mladino zelo dobro razumem in ne vidim nobenega razloga, da se z eventuelnim zetom ali snaho ne bi razumela. Mladim pač moraš pustiti, da gredo svojo pot in živijo po svoje.

Mojima otrokoma sem rekla, da se vedno lahko zaneseta name, ne glede, kaj in kako bo.

Kyara

3. okt 2007 13:07

Ko sem prebrala tole zanimivo vprašanje ,nisem mogla mimo,ne da bi napisala kakšen stavek!dvajset let sem že snaha , na moževem domu sva si naredila prizidek.Ne izbiramo si ,ker se ne da , ne tašč ne snah ,ampak samo partnerje za skupno življenje.kar se pa tiče odnosa tašča -snaha pa vsem snaham priporočam potrpljenje in seveda prilagajanje.Moram pa tudi napisat da imam taščo kot da bi bila moja mama,dobro in prijazno taka sem tudi jaz do nje -super kombinacija.Ker imam pa skoraj odrasle otroke ,bom tudi sama kmalu tašča. lp vsem skupaj in radi se imejmo! marjeta10

3. okt 2007 13:34

Nekih zahtev okrog izbire snahe nimam, ker jih sin itak ne bo upošteval.

Upam le, da bo toliko družabna in zgovorna  da bo kdaj prišla na kakšen kofe. k tašči

LP, V.

3. okt 2007 13:45

Meni je pomembno, da bo sinova partenrka imela rada mojega sina. Če bo njemu dobra, zakaj ne bi bila meni? Tudi če bi jaz imela kakšne pomisleke - znjo bo živel on, ne jaz, in nihče od nas ne ve, kaj se dogaja za zaprtimi vrati. Zunanji videz je eno, odnosi na štiri oči nekaj drugega.

 

Snaha sem že več kot 20 let. S taščo imava odličen odnos. Res je sicer, da sem  s seboj v njihovo hišo prinesla dediščino v smislu "ni ti treba imeti rad moževih staršev, a vsaj spoštovati jih moraš, ker sta starša človeka, ki si si ga ti izbrala". No, izkazalo se je, da si moževi starši poleg spoštovanja zaslužijo tudi veliko mero ljubezni. Mi je pa tašča povedala, da je potem, ko je videla, da gre za resno zvezo, nekaj časa hudo trpela, ker se ji je zdelo, da zaradi druge ženske izgublja sina. Pa moj mož ni edinec, ima tudi mlajšo sestro. No, potem je rekla, da je začela razmišljati v smislu: zakaj bi na to gledala, kot da izgublja sina, če pa lahko gledat tudi tako, da še enega otroka dobi zraven? In ko je to presegla, mi je rekla, je bilo vse skupaj lažje. Predvsem njej, ker od nas nihče ni opazil, s kakšnimi pomisleki se je ubadala.

 

Za dober odnos je potrebna strpnost obeh strani. Jaz sem tip, ki kdaj kaj spregledam ali preslišim, ker sem vendarle mlajša, sem se pa s taščo vednopogovarjala podobno kot z mamo - torej spoštljivo, čeprav včasih tudi z dvignjenim glasom. In še enkaj mi je položila na srce, ko sem se preselila k njim: da pri njih lahko vsak vsakemu vse pove, a tudi dobi z enako mero nazaj. In tako smo se ravnali vseh teh 20 in nekaj let, in je šlo. Smo se odkrito pogovarjali o vsem, sklepali ševilne kompromise, vsak je kdaj popustil, predvsem pa smo bili odkriti in vedno smo se držali dogovrjenih  okvirjev. In kljub življenju v isti hiši smo zmogli brez vtikanja v zasebnost posamezne družine (tri družine smo pod eno streho). Ne rečem, da včasih ni bilo naporno, a to so bile izjemne situacije in vselej smo jih presegli.

 

Na podlagi lastnih izkušenj sem prepričana, da lepa beseda lepo mesto najde, tudi med snaho in taščo.

Dovolj dobro se poznam, da se v odnos sina in njegove paretnerke ne bom vtikala. Kolikor bosta pustila blizu, jima bom na razpolago (pa hčeri enako, jasno) in v pomoč, predvsem pa se ne bom vtikala v njune zadeve. Če sodim po mojih in moževih starših, vem, da je to možno.

 

Je pa res, da so želje eno, življenje pa nekaj drugega. Mamamia

mamamia

3. okt 2007 13:51

jaz se s taščo dobro razumem in mi je všeč njen odnos. vem da podpira najino zvezo in da naju do sedaj še ni ovirala in da nima namene nekega vtikanja, to mi je tudi razložila. če rabiva njegove starše sta tam drugače se ne vtikata. moja mama mislim da ni najbolj zadovoljna z mojim fantom ampak ne reče nič. vidi da ga imam zelo rada, da se razumeva. seveda je tako kot je rekla mamamia, da je zunanji videz eno, odnos na štiri oči pa drugo. spoštujem taščo in tasta, prav tako moj fant in to je to. nektarina

3. okt 2007 14:11

Kletka, kaj pa si ti v tej zgodbi? Tašča, bodoča tašča, snaha? No, ja, saj ni važno. Tako tašča kot snaha sta načeloma obe polnoletni in opravilno sposbni osebi in če se obnašatatako, kot pritiče odraslemu človeku, grejo zadeve lepo, če pa se obnašata kot otročja, ki je siten, ker ne dobi dovolj pozornosti, je pa manj lepo. Mene je življenje naučilo naslednjega (morda ti bo kakšen stavek prav prišel, če ne, se pa vsaj zabavaj, okej?) 1. Otroci niso na svetu za to, da bodo izpolnjevali želje svojih staršev. Sinovi niso na svetu za to, da tolažijo svoje mame. 2. Materinska ljubezen ni to, da svojemu sedemnajstletniku olupiš jabolko in ga razrežeš na krhlje, prav tako pobiranje njegove umazane obleke vsepovsod ni znak materinske ljubezni, temveč zgolj materinski prispevek k kreiranju moškega šovinista, ki v življenju ne bo znal komunicirati z ženskami in bo zaradi tega nesrečen. 3. Spreminjamo lahko le sebe. Ne moremo spremeniti partnerja, otrok, tašč , staršev...Tistega, česar se ne da spremeniti, sprejmi. Gre lažje naprej. 4. Tašča ni oseba, ki mora brezplačno paziti na vnuke.. Tašča je oseba, ki zgolj zaradi svojega veselja kdaj pa kdaj popazi na vnuke. Če tako nanese, da ni druge opcije z varstvom in tašča dlje časa (več kot en teden) redno pazi na vnuke, potem se ji oddolžimo tako, da prevzamemo del stroškov, ki jih je tašča s tem imela. To naredimo tudi v primeru, da tašča to najprej odkloni. Čisti računi so pogoj za dobre prijatelje. Ekonomija izmenjavanja uslug pa vedno vodi v ekonomijo emocionalnega izsiljevanja in spore. 5. Otroke vzgajajo starši. Stari starši pa so zato, da razvajajo vnuke. Če se te vloge zamešajo, je hudič v hiši. 6. Moja tašča je vzgojila moškega, ki me ljubi. Kar se mene tiče, ni potrebno, da je na seznamu njenih dobrih del še kaj drugega. 7. S svojo taščo se ponavadi strinjam. Delam pa po svoje. 8. Da, dragi, tvoja mama naredi najboljšo polnjeno papriko na svetu. 9. Pametna ženska ne bo padala v situacije, v katerih bi zahtevala, da njen partner/sin izbira med partnerko/mamo. Neumne ženske pa to počnejo ves čas. 10. Ne padam na finto, da se mi s tem, ko tašča kara svojega sina v stilu, "le kako si mogel kaj takega narediti, a ne vidiš, da ji to ni bilo všeč", hoče prikupiti. Zato je nehala s takim početjem. 11. Od tašče je treba biti vsaj toliko lokacijsko oddaljen, da ne more priti na obisk v copatih. 12. Ko obiskujemo starše/taščo se praviloma najavimo - varianta, da smo bili slučajno nekje v bližini, pa smo se ravno oglasili - to je izjema. Naj imajo starši/tašča in tast nekaj zasebnosti. Na tak način tudi od staršev utemeljeno pričakujemo, da se bodo predhodno najavili. 13. Moja mama in moja tašča ne šarita po moji kuhinji - v smislu, da bi mi odpirale hladilnik in omare. Tega tudi jaz ne počnem v njunih kuhinjah. Vendelina jr.

3. okt 2007 14:15

Hojla! Tudi jaz sem že tašča-moj nasvet,"medsebojno spoštovanje" ker če nekoga spoštuješ boš dvakrat premislil predno boš nekoga užalil ali obrekoval.Meni je snaha kot hči imam jo rada in jo spoštujem sprejela sem jo takšno kot je in to je vsa umetnost. Ob treh sinovih,dobrim možem z vnukinjo Lucijo pridno snaho in z težko pričakovanim vnukom, ki naj bi konec tega meseca prijokal na svet. Moja moja sreča je popolna! Imejte se radi in uživajte v življenju, ki ga živite. mijamarija

3. okt 2007 14:19

tole si bom sprintala... je povzetek tega, kar mislim tudi jaz... (nekateri pač mislimo v esejih...:) lep dan hruškabanana

3. okt 2007 14:19

Vendelina jr. je napisal/a:

Kletka, kaj pa si ti v tej zgodbi? Tašča, bodoča tašča, snaha?

Zaenkrat snaha, čez kakšni dve desetletji pa upam, da že tudi tašča. Zavedam se, da je vsak človek individuum zase in da ne pride v poštev, da bi se na pamet naučili knjižico pravil in živeli po njej, vseeno pa kakšen namig ni odveč. kletka