Majhna pozornost za učitelja/vzgojitelja

Kakšne imate kaj navade obdarovanja učiteljev? Obdarujete razrednike, vzgojitelje? Posamično ali skupinsko?

Po tolikih letih sem izčrpala vse ideje, kaj podariti vzgojiteljici in njeni pomočnici v vrtcu. Podobno zgodbo namreč uberemo za novo leto, dan žena...

Sedaj ob slovesu otroka od vzgojiteljic razmišljam o manjši pozornosti za kakšnih 10€ +/- za obe; zraven kakšno posvetilo; voščilnico narejeno od otroka... Prosim za namige.

tabina

30. avg 2007 8:58

mi smo jima dali tole: http://www.moj-album.com/uredi/mado/7465963/ kupljeni sta samo ribi (24 eur), ostalo je narejeno doma. matilda ne vem, zakaj se ne odpre slika, ki sem jo označila... v glavnem v drugi vrsti slika z ribami in ladjicami... Sporočilo je spremenil(a) matilda dne 30. avg 2007 09:01:31

30. avg 2007 9:19

Fotkaš svojega otroka in vzgojiteljico - po možnosti ne pozirata, ampak sta v neki resni akciji - nakar ti to fotko razvijejo na kakšen 18X13 format in to fotko potem vstaviš v kolikor toliko ličen namizni okvir (brez rožic, živali in drugega kiča). Vsi pedagogi imajo radi fotografije sebe in otrok iz različnih generacij. Vendelina jr.

30. avg 2007 9:23

Ko so se naši otroci poslavljali je ena od mamic od vsakega otroka pridobila fotografijo in eno risbico. Vse to je poskenirala in natisnila in zvezala v album, tako da je na eni strani fotografija otroka, na drugi strani pa njegova risbica s podpisom, kakor ga otroci pač napišejo. Naša vzgojiteljica je bila nad darilom navdušena, pa še lep spomin ji ostane na celo generacijo otrok. helgula

30. avg 2007 12:04

Se še spomnim časov, ko sem hodila v šolo in so otroci nosili ob koncu leta vsa mogoča darila, tisti revnejši smo prinesli le rože, sama zase vem, da me je bilo vedno sram, ker nisem prinesla nič v celofan zavitega. Sem bila pa izredno presenečena in vesela, ko je hčerina učiteljica v prvem razredu, na prvem skupnem sestanku in spoznavanju povedala, da prosi vse starše, da ob koncu šolskega leta ne prinašajo nobenih daril, ker jih bo odklonila. Njena služba je plačana tako kot ostale službe, za svoj poklic se je odločila, ker želi dati otrokom največ kar lahko, naučiti jih želi znanja, poštenja, iskrenosti in ljubezni do sočloveka. Spomin na vsako generacijo otrok pa je njen album razrednih fotografij, ki si ga ustvari sama, ko se vsako leto fotografirajo z učenci. Z učiteljico smo bili starši in otroci zelo zadovoljni, še danes, ko so njeni učenci že starši vpraša zanje, pozdravi ob srečanju. Se mi zdi, da so to drobne pozornosti , ki nekaj pomenijo, ne darila. Vseeno pa so se ji na razredno fotografijo za spomin vsi podpisali.To je bila ena drobna pozornost, ki jo je cenila in prakticirala še v naslednjih letih. nasha

30. avg 2007 12:20

Nasha, saj se čisto strinjam s tem. Vsa ta obdarovanja so postala že navada. Naj samo omenim, da sem letos popolnoma pozabila na dan žena in me je hči ob prihodu z vrtca poklicala v lužbo, zakaj nisva nič izdelali za vzgojiteljici, ker so vsi nekaj prinesli, samo ona ne! Sem rekla, da sem popolnoma pozabila prejšnji dan in bova danes uredili. Kr zbodlo me je, ko je rekla, da ona in vzgojiteljici pa name niso pozabili in so izdelale voščilnico! Potem sva skupaj izdelali iz das mase srčke za vse otroke v skupini , učiteljicam pa je odnesla še zraven bonboniero za "dan prijateljstva"- je pri frančku (risanki) videla, da je tudi on tako naredil in razveselil vse. Kljub vsemu pa se mi zdi manjša pozornost ob zaključku enega obdobja (ker izrecno ni bilo nič rečeno, da naj se ne nosi in ker večina to tudi prinese) primerna; osebno pa mi je bistveno posvetilo na voščilnici, ki lahko marsikaj pove - vzgojiteljici sta dve leti vzgajali mojega otroka in vplivali na njegovo oblikovanje skoraj (če gledam, da je v vrtcu 8 ur, doma pa do spanja le 4...) več kot starši. Sicer so vse zelo dobre ideje, dobrodošle bodo tudi v prihodnje... tabina

30. avg 2007 13:25

Jaz sem bila pa po pravici povedano razočarana... Darilo kupi en starš in potem se znesek razdeli - če si predstavljate, pride 1 - 2 eur na otroka. To naredimo še za novo leto in 8. marec. Letos na koncu leta, pa je prišlo do manjšega "incidenta", saj so učiteljice zamerile, ker smo v sicer prisrčno (po mojem mnenju) čestitko napisali, da jo bomo (bojo otroci) pogrešali... Kmalu je šlo po hodniku, da smo starši očitno bolj pametni od njih, ker mi že vemo, da jih ne bojo imele tudi naslednje leto. Navada je bila namreč, da so otroci le izjemoma obdržali isto vzgojiteljico in nam niti na misel ni prišlo, da bi bilo lahko tako tudi z našimi...Nekateri so bili zaradi tega zelo užaljeni. Je pa na koncu tako, da niti vsi starši ne prispevajo svojega deleža... Aha, še to... tega, da bi vsak otrok nosil svoje darilo, pa ne odobravam, prav tako tudi ne raznih tort za rojstne dneve (kar se itak ne sme zaradi haccp) - tu so najbolj občutljivi otroci, sigurno se pojavi tekmovanje, kdo bo več in lepše prinesel. matilda Sporočilo je spremenil(a) matilda dne 30. avg 2007 13:26:49

30. avg 2007 13:53

Na naši šoli je bila "anonimka". Meni se je to zdelo fer. Ob praznikih in na koncu leta so postavili lep nabiralnik, učenci so vanj prinašali svoje spominčke za učiteljice. vsak učitelj je nato dobil svoj sveženj, ki ga je razdelila ravnateljica. nekateri starši s tem niso bili preveč zadovoljni, točno zaradi tega: se ne vidi, kdo več prinese. Načeloma pa so bile v nabiralniku lepe, ročno izdelane voščilnice ali samo listki s kakšnim napisom, kak spominček, izdelan iz das mase ali naravnih materialov, risbe, fotografije.... učenci so to jemali zelo zares, tudi starejši, in v tistem času ko sem bila tam na šoli se ni zgodilo, da bi kak učitelj dobil zasmehujočo voščilnico ali kake grde besede, ... TanjaG. Sporočilo je spremenil(a) TanjaG. dne 30. avg 2007 13:54:27

30. avg 2007 13:57

Meni še vedno ni jasno zakaj darila in ne vem kaj še...Opravljajo svoje delo tako kot jaz, le da oni pazijo in učijo otroke jaz pa ne. Smo vesele če se kdo sploh spomni na dan žena...Bi bil že čas, da počasi nehamo s tem! londonska rezina

30. avg 2007 15:00

Včeraj sem ujela trenutek nekega filma, v kateri igralec, ki je rešil življenje nekemu dečku, staršem, ki so mu neskončno hvaležni reče približno takole: " Oče mi je nekoč rekel: " Ne zahvaljuj se mi za tisto, ker sem bil dolžan nerdediti. Zahvali se tako, da tudi ti svoje delo, ki ga opraviđ za druge, opraviš dobro!"

Približni tako je šlo. Sem odločen nasprotnik vseh darilc. Ker darila nimajo meje in je vsako darilo, razen izjemno redkih. neke vrsta podkupnina. Z darili mnogokrat spravimo obdarovanca v veliko zadrego, vsaj meni je vselej neprijetno.

Pred časom sem na Davčni upravi videla neko odredbo, po kateri je davčnim delavcem prepovedano vztei katerokoli darilo, razen kakega kulija. Podroben opis me je užalil. Na ne zato, ker se me je dikal, užalil me ja samo zato, ker so tako uradno uredbo sprejeli samo za delavce DURS.

Če bi veljali za zdravstvene delavavce in pedagoški kadrer in bi bili napisani, bi vsi ti brez problema darila zavrnili.

Pri obdarovanju v imenu otrok je treba povedati, da ni problem v tem, kake vrednosti je darilo, ki ga učenec prinese, problem je v prizadetosti tistih otrok, ki se zavedajo domače stiske in za katere je vsako darilo preskromno in se počutijo slabo.

Vračam se na prvo mislel. " Pomembno je to, da svoje delo dobro opravimo!" 

 

F r i n a

30. avg 2007 17:01

frina, tudi za pedagoške delavce velja ta pravilnik - nam so ga prvič podrobno predstavili prejšnje šolsko leto. Sicer pa - učiteljice in vzgojiteljice s(m)o ravno tako uslužbenke oz. uslužbenci kot katerikoli drugi, za svoje delo prejemamo plačo in res ne vem, če mu bi bila potrebna še nekakšna darila.

Lp

cervus