Peteršilj

Opis

Dvoletnica peteršilj zraste od 10 cm do pol metra. V prvem letu naredi nizko in gosto zeleno krono, v drugem pa zraste tudi olesenelo steblo in majhne kobule zeleno belih cvetov. Poznamo dve sorti peteršilja: gladki peteršilj in kodrasti peteršilj. Obe vrsti imata pernate liste, toda kodrasti mnogo bolj pernate in gostejše. Okus je enak, vendar je kodrasti manj aromatičen in primeren za okraševanje jedi na krožniku.

Ima kakih 20 cm dolgo korenino. Peteršilj ima prijeten, značilen »vonj po peteršilju« (kar pomeni da je edinstven in ga ni mogoče primerjati z drugimi dišavnicami). Vonj in okus izhajata iz eteričnega olja (do 0,2%) z 42 sestavinami. Poleg tega vsebuje veliko vitaminov in rudninskih snovi.

Gojenje

Peteršilj raste skoraj povsod, razen v tropskih krajih.To je brez dvoma najbolj razširjena dišavnica v Evropi in Severni Ameriki. Užitni so listi in korenina. Uspeva v pognojeni in vlažni zemlji. Že v prvem letu nabiramo liste, ki potem ponovno vzniknejo. Sejemo ga v razdalji 6-10 cm zgodaj spomladi v korita ali na prosto, v topli klimi lahko že marca. Kali dolgo, kakih 6 tednov. V toplem prostoru ali klimi tudi prezimi.

Peteršilj sušimo in shranimo v posodicah, prodajajo ga pa tudi v vrečkah v supermarketih. Za en kilogram suhih listov potrebujemo 12 kg svežih. Poleg tega ga zamrzujemo. Zmrznjen se v kuhinji dobro obnese. Grobo narezane lističe lahko konzerviramo tudi v soli.

Uporaba

Peteršilj je vsestransko uporabna dišavnica, je pravcata kulinarična "Mädchen für alles". Brez dvoma je najširše uporabljena začimba, z njo začinjamo skoraj vse jedi razen sladic Dodajamo ga na koncu kuhanja, da ohranimo vitamine in minerale. Predvsem je pomemben kot jušna zelenjava. V francoskem šopku »bouquest garni« ne sme manjkati peteršilj. Korenina je bolj trda, zato jo moramo dobro skuhati. Z drobno narezanim peteršiljem posujemo jedi, preden jih postrežemo.

Zgodovina

V Grčiji so z njim krmili samo dirkalne konje, kronali so glave zmagovalcev olimpijskih iger in pesnike.
Rimljani pa so ga že uporabljali kot začimbo. Grki in Rimljani so ga imeli za sveto rastlino, zato so z njim okraševali jedi na pojedinah in slavjih.

Zdravilni učinki

Ljudsko zdravilstvo ga uporablja za odvajanje vode in proti menstruacijskim motnjam. Pomagal naj bi pri vnetju sečnega mehurja, pri izkašljevanju in pri preprečevanju vrenja v črevesju. Vsebuje izredno veliko vitaminov (A, B1, B2, C, PP).

Zanimivosti

V srednjem veku so uporabljali peteršilj pri praznovernih običajih in predstavah. Ker klijejo semena tako dolgo, so domnevali, da potujejo sedemkrat do vraga in nazaj, preden začne rasti. Če utrgaš šopek peteršilja in pri tem mrmraš ime svojega sovražnika, naj bi čez nekaj dni umrl.